Na trgu surovin in blaga ni prostora za padalce

Ljubljana – V četrtek se bodo v Ljubljani srečali nabavni menedžerji in govorili o vlogi nabave pri povečanju konkurenčnosti podjetja. Pa tudi o tem, zakaj je pri tem pomembno spremljati indeks vodij nabav PMI.

Indeks PMI (Purchasing Managers Index) izračunavajo mesečno in prikazuje stanje proizvodnega sektorja. O njem in njegovi sporočilnosti bo na konferenci govoril Søren Vammen iz Svetovne federacije za nabavo in oskrbne verige.

Prosim, pojasnite, kaj je indeks PMI, zakaj je pomemben in uporaben?

PMI je trenutno najnatančnejši kazalec, ki oriše stopnjo ekonomske aktivnosti. Veliko drugih kazalnikov, ki so prav tako v uporabi, ne upošteva drugih podatkov, kakršni so optimizem oziroma pesimizem potrošnikov, pričakovanja za prihodnost in podobno. Indeks vključuje več kot 20.000 nabavnih vodij iz vsega sveta, ki jih sprašujemo, ali je njihov proizvodni output enak, večji ali manjši, enako velja tudi za zaloge, zaposlovanje, nova naročila in dobavo.

Vsaka od teh kategorij je podindeks in pokaže stanje kategoriji v proizvodnem sektorju. Podindeks nad 50 označuje, da se kategorija širi v primerjavi s prejšnjim mesecem, medtem ko indeks pod 50 označuje nasprotno. Nevtralna stopnja 50 kaže, da ni sprememb. Če pogledate kazalnike OECD, IMF in drugih, gre ponavadi za četrtletne kazalnike, ki jih zelo pogosto popravljajo. Če pripravljaš načrte na osnovi teh podatkov, verjetno za tri do šest mesecev zaostajaš za dogajanjem v svetovnem gospodarstvu.

Po krizi je makroekonomija zelo nestabilna. V zadnjih petih letih opažamo, da nekdo na primer spomladi reče, da ni več v krizi, čez mesec ali dva pa ugotovijo, da ni tako. Zato je pomembno imeti kazalnik, ki kaže dejansko dogajanje v gospodarstvu. Uporabljajo ga različne organizacije, kot so ECB, Eurozone PMI pri usklajevanju obrestnih mer, tudi Bank of England in ameriški Fed. Vsi borzni trgi reagirajo na ta kazalnik, ko je objavljen v začetku meseca. Zanimivo pa je, da kar veliko ljudi iz posla kazalnika ne pozna. Kar je problem, kajti če imaš napačno makroekonomsko sliko, potem je vse narobe. Če verjameš, da bo tvoja rast prihodnje leto 2,5-odstotna, temu primerno zastaviš proizvodnjo, nabavo materiala in drugo. Ko ni tako, si v velikih težavah. Premalo direktorjev se zaveda, kako je njihov posel povezan z makroekonomskim stanjem v njihovi državi, EU in svetu.

Zakaj je za vodje nabave ta indeks pomemben?

Vhodne cene so povezane z gospodarstvom. Če je povpraševanje veliko, cene rastejo in obratno. Zato je treba poznati stanje gospodarstva. Vse to lahko razberemo iz indeksa PMI. S tem seveda lahko nabavni menedžerji prispevajo k konkurenčnosti podjetja.

Kaj bi svetovali podjetjem, kako oblikovati dobro nabavno strategijo?

Najprej morajo vedeti, kam gre gospodarstvo. Druga pomembna stvar je jasna strategija podjetja. Nabavni oddelek mora k temu prispevati. Če želite biti fleksibilen dobavitelj za vaše stranke, morate sodelovati s strankami, da jim lahko prilagodite vaše storitve, rešitve ipd. Nabava mora vedno prispevati k dobri stroškovni osnovi v podjetju, a v nabavi je veliko več kot samo stroški. V bolj zrelih nabavnih podjetjih delajo z družbeno odgovornostjo, upravljanjem s tveganji, spodbujajo inovativnost.

Omenili ste tveganja. Lahko napoveste, katera so glavna tveganja v prihodnosti za nabavne menedžerje?

Nabavni menedžerji morajo paziti na tri področja in imeti pripravljene rezervne načrte. Eno je družbena odgovornost podjetja, na primer zloraba delavcev, otroško delo. Drugo področje so motnje v dobavi, ki lahko nastanejo zaradi geopolitičnih vzrokov, kot smo jim priča v primeru Rusije in Ukrajine, ali pa naravnih nesreč. Tretja stvar je spremljanje cen surovin. Nabavni menedžer mora imeti jasno sliko o tem, kam gredo cene materialov in surovin, ali bodo šle prihodnje leto navzgor ali navzdol. Te napovedi so osnova dobre strategije. Preveč podjetij dela enako vsako leto, ne glede na to, kako se trg spreminja.

Kako natančno se da napovedati gibanja teh cen?

Ni nemogoče. Naše podjetje pripravlja te napovedi. Seveda vedno ne zadenemo stoodstotno, a odstopanja niso tako drastična. Na trgu surovin in blaga ni prostora za padalce. Časi so zelo nestabilni, zato moraš poznati tveganja.