Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenske železnice poslujejo v skladu z zakoni, njihov generalni direktor Dušan Mes pa z argumenti zavrača navedbe tako iz anonimne prijave inšpektoratu za delo kot druge trditve o nepravilnostih in domnevno čudaških rešitvah.
Del zaposlenih na SŽ je na glavni inšpektorat za delo in direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela naslovili anonimno prijavo suma nezakonite reorganizacije sistema SŽ. Avtorji anonimke menijo, da gre za »kadrovski cunami« in to izključno med »režijskimi delavci«.
Glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj je pojasnil, da so anonimno prijavo res prejeli in da jo bodo v mejah svoje pristojnosti obravnavali v najkrajšem možnem času. O ugotovitvah in morebitnih ugotovljenih kršitev ter posledično izrečenih ukrepih pa bodo poročali po zaključku postopka.
Z reorganizacijo in novo sistematizacijo, ki se je začela z veliko ukinitvijo vodilnih delovnih mest, saj sta v sistemu ostali samo še dve ravni odločanja, so se nekatere najvišje (osnovne) plače zmanjšale za 10 do 40 odstotkov, v povprečju za 15 odstotkov. Če se je število organizacijskih enot – pojasnjuje s primerom Dušan Mes – z 10 znižalo na 4, so štirje vodje teh enot ohranili dosedanje plače, preostalim šestim pa je bilo ponujeno drugo delovno mesto z drugačnimi pristojnostmi in zadolžitvami in seveda nižjo plačo.
Veliko zaposlenih v tako imenovani režiji je imelo najvišje količnike, za katere je veljala kolektivna pogodba, niso pa bili produktivno izkoriščeni, podjetje pa si tako visokih plač ni moglo privoščiti, pravi Dušan Mes. A tudi pri teh so SŽ postopale na socialno vzdržljiv način in jim ponudile drugo, seveda slabše plačano, delovno mesto.
Sistem SŽ ne potrebuje toliko ljudi: namesto 250 zadošča 50 direktorjev, karikira Mes. Nuja so boljši poslovni rezultati; SŽ potrebujejo nove lokomotive, nove vagone, brez racionalnega okvira pa ne bo razvoja. Število zaposlenih se bo na SŽ s sedanjih 8.150 še letos zmanjšalo na 7.700. V dveh letih to pomeni za 15 odstotkov manj zaposlenih, obseg dela pa ostaja več ali manj nespremenjen.
Navedbe, da se bodo železničarji do letošnjega 30. junija upokojevali po stari pokojninski zakonodaji, pa držijo. In imajo podlago v 394. členu novega zakona, po katerem se bodo po starem zakonu lahko upokojevali vsi zaposleni, ne samo železničarji, ki so bili v program upokojevanja vključeni že lani. V bistvu gre na SŽ že za program upokojevanja iz leta 2010, ki je bil lani dvakrat dopolnjen. Na SŽ se bo tako do konca letošnjega junija upokojilo natanko 432 zaposlenih, dejansko povprečno več kot trije na vsak delovni dan. Samo decembra lani pa je odšlo v pokoj 190 železničarjev.
Na SŽ burijo duhove tudi nekateri bolje plačani poklici, najbolj strojevodje specialisti. To delovno mesto je bilo uvedeno z dogovorom o izplačilu stimulacije za doseganje boljših poslovnih rezultatov SŽ, ki ga je takratni generalni direktor SŽ Goran Brankovič s socialnimi partnerji podpisal 30. junija 2011 in velja za nedoločen čas. Dogovor določa, da je na SŽ lahko 50 strojevodij specialistov, dejansko jih je trenutno 48, novih pa ne predvidevajo. Dogovor dodatno določa tudi izplačilo od 50 do 120 evrov bruto stimulacije vsem zaposlenim, namesto izplačila zamrznjene eskalacije. Stimulacija se je po lanskem majskem dogovoru, ko je SŽ že vodil Dušan Mes, prepolovila.
