Nadškofija Maribor: priče se vrstijo pred preiskovalnim sodnikom

Ljubljana – Medtem ko še ni znano, ali bo sodišče uvedlo preiskavo zoper Stanislava Valanta in osumljene zaradi nepravilnosti pri prevzemu celjskega Etola pred leti, je preiskava zoper Valanta in nekdanjega nadškofa Franca Krambergerja zaradi domnevno spornih delniških poslov izpred desetih let, v katerih je Nadškofija Maribor čez noč zaslužila 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, v polnem teku.

Poročali smo že, da sta se v sodni preiskavi, ki jo je sodišče zaradi sporne preprodaje delnic Mladinske knjige Založbe v letih 2003 in 2004 uvedlo lanskega februarja, poleg upokojenega nadškofa in v spornem času predsednika uprave družbe za upravljanje NFD Valanta znašla še nekdanji dolgoletni ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec in nekdanji prvi mož Etola Ivan Ferme. Kramberger naj bi bil v imenu nadškofije podpisal več pogodb o nakupu delnic Mladinske knjige Založbe in še isti dan pogodbe o njihovi prodaji po občutno višji ceni. Delnice je prodajala Krekova družba, kupovala pa sta jih družbi Etol in NFD. Do poslov je prišlo tik pred začetkom uradnega prevzema Zvona Ena Holding. Čeprav je pogodbe poleg Krambergerja podpisoval tudi nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres, tedaj še kot njegov pomočnik in generalni vikar, ga preiskava ni zajela, je pa v njej Krašovec, čeprav naj ne bi imel nobene formalne vloge pri delniških poslih.

Kazniva dejanja naj bi bila storjena na škodo družb Etol in NFD; ti sta z delnicami, ki sta jih kupili od mariborske nadškofije, nato pa prodali naprej, ustvarili precejšnjo izgubo.

Potem ko je zunajrazpravni senat zavrnil ugovore obrambe, je postal sklep o preiskavi pravnomočen, zaslišanja prič pa potekajo. Pred dnevi so po naših podatkih zaslišali Simona Zdolška, nekdanjega predsednika uprave Zvona Ena. Poleg njega so na seznamu prič po naših podatkih med drugimi še Roza Mlakar Kukovič (pred leti direktorica Krekove družbe), nekdanji član, nekaj časa tudi predsednik uprave škofijske družbe Gospodarstvo Rast Dušan Zazijal in Brigita Čokl (podpredsednica Desusa in Desusova mestna svetnica v Celju, v spornem času je bila finančna direktorica v Etolu). Zaslišanje prič bodo nadaljevali sredi maja.

Prevzem Etola

Ni pa še jasno, ali bo Valant v kazenskem postopku tudi zaradi domnevne zlorabe notranje informacije pri poslih z delnicami Etola. Spomnimo, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pred dvema letoma vložila kazensko ovadbo zoper tri pravne in tri fizične osebe: po takratnem poročanju medijev zoper NFD Holding in Valanta, družbo CBH in njenega nekdanjega direktorja Zdenka Podlesnika ter koroškega podjetnika Zorana Planinšca in njegovo družbo Energo Denus. Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je nato preiskavo zahtevalo za Valanta, Podlesnika, Planinšca in njegovo družbo Energo Denus, v tožilski zahtevi pa se je znašel tudi odvetnik Srečko Jadek, ki ga je menda kot pravno pomoč pri poslu predlagal Valant. Ravno slednji naj bi se bil kot predstavnik največjega delničarja Etola pogajal z Izraelci o prodaji Etola skupaj s Podlesnikom, ki naj bi tako bistveno prej kot drugi udeleženci kapitalskega trga tudi vedela, po kakšni ceni bo izveden prevzem.

Planinšec, Podlesnik in Valant, ki je bil v tistem času tudi predsednik nadzornega sveta Etola, so namreč prek družbe Energo Denus kupovali delnice Etola, čeprav naj bi že vedeli, da bo izraelski Frutarom Switzerland, ki je nato prevzel Etol, februarja 2012 objavil prevzemno ponudbo in za njih ponudil še enkrat višjo ceno od borzne.

Zaslišani vsi osumljenci

Po tožilskih očitkih naj bi bil namreč Valant, ki je bil seznanjen z namero Izraelcev, da nameravajo pridobiti kontrolni delež v Etolu, in sicer po 130 do 140 evrov za delnico (takrat so delnice te celjske družbe stale dobrih 70 evrov), tujcem ponudil pomoč pri pridobitvi preostalih delnic, informacijo o nameravanem prevzemu Etola je sporočil Podlesniku, ta pa Planinšcu. Ta dva sta nato od drugih lastnikov delnic Etola pridobila dobrih 56.000 delnic po 120 do 140 evrov, ki pa jih je nato Planinšec prodal Izraelcem po 133 evrov. Družba Energo Denus naj bi tako pridobila za okrog 300.000 evrov koristi.

Preiskovalna sodnica je po naših podatkih že pred meseci zaslišala vse osumljene, a o zahtevi za preiskavo, kot so nam potrdili na sodišču, še ni odločila.