Najboljši sosed izgubo zmanjšal za petino

Ljubljana – Skupina Mercator je imela v prvi polovici leta 1,4 milijarde evrov čistih prihodkov iz prodaje, to je 3,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Manjši prihodki so predvsem rezultat zaostrenih gospodarskih razmer in strukturnih sprememb nakupnih navad potrošnikov zaradi padca kupne moči, je dejal predsednik uprave Toni Balažič.

Polletje je Mercator sklenil z 15,1 milijona evrov izgube, to je glede na isto obdobje lani petino manj.

Padec prodaje je rezultat izstopa iz trgov Bolgarije in Albanije, ki pa je bil uspešnejši od načrtovanega, ter delnega zapiranja poslovnih enot (prodajne površine so zmanjšali za 50.000 kvadratnih metrov). Poleg tega so prihodki padli tudi na največjem trgu, v Sloveniji (3,8 odstotka), relativno največji padec prihodkov pa so imeli na Hrvaškem. Na drugem največjem trgu v Srbiji je rast prihodkov iz prodaje znašala 4,2 odstotka. Po besedah Stanke Pejanović, članice uprave za operativno področje Mercator trgovina Jugovzhodna Evropa, je srbski trg drugačen, saj tam ni resne konkurence diskontnih prodajalcev tako kot v Sloveniji. Sicer pa se trendi poslovanja v Sloveniji in na Hrvaškem v drugem četrtletju letošnjega leta izboljšujejo.

Največji padec prodaje so imeli v tistih kategorijah, kjer se kupci odpovedujejo nakupom, kot to kaže tudi raziskava Trženjski monitor (na prvem mestu so oblačila in obutev, sledijo dopusti in počitnice ter na tretjem mestu hrana in pijača). V prvem polletju se je prodaja pri hrani in pijači zmanjšala za dva odstotka, večji padec je opaziti pri oblačilih in tehničnem blagu. Zato so tudi prestrukturirali programe M Tehnike, Modiane, kar se je že pokazalo v izboljšanju njihovega poslovanja v drugem četrtletju letos, in M Energije.

Učinki strategije že vidni

»Strategija, kot smo jo določili, se izvaja in daje rezultate. Stabilizirali smo tržni delež, trend dobičkonosnosti se je v drugi polovici leta začel obračati, kljub temu so ključni izzivi še pred nami,« je ob predstavitvi polletnih poslovnih rezultatov Mercatorja dejal Balažič in dodal, da so pričakovali, da se bo dobičkonosnost izboljšala prej, a je šlo zaradi slabih gospodarskih razmer vse počasneje. »Nadaljevali bomo zastavljeno strategijo prestrukturiranja, do konca leta pa bomo osredotočeni na povečanje prometa, na izboljšanje dobičkonosnosti in poslovanja, na zagotovitev dolgoročno vzdržne in stabilne finančne strukture, ki bo imela pozitiven učinek tudi na dobičkonosnost in na doseganje pozitivnega poslovanja hčerinskih podjetij po uspešni zaustavitvi trenda padanja njihovega poslovanja z izvedenimi sanacijskimi ukrepi v prvi polovici letošnjega leta,« o nalogah, ki jih še čakajo, pravi Balažič.

Pogajanja z bankami

O prodaji Mercatorja Agrokorju je Balažič dejal, da so skrbni pregledi že končani. Tako naj bi do konca septembra sestavili skupni načrt poslovanja Agrokorja in Mercatorja, da bi do konca leta končali pogajanja s 55 tujimi bankami o dolgoročnem prestrukturiranju dolgov. Neto zadolženost Skupine Mercator ob polletju je prvič po letu 2009 pod eno milijardo evrov in znaša 990 milijonov evrov.

Uspešni smo bili tudi pri zmanjševanju stroškov poslovanja, je še dejal Balažič. Ti so bili v prvem polletju nižji za 18,6 milijonov evrov v primerjavi z istim obdobjem lani. Skupina bo do konca leta presegla načrt zmanjšanja stroškov, ki je znašal 19 milijonov evrov, saj bi po besedah člana uprave za finance Draga Kavška prihranili od 20 o 25 milijonov evrov. Štiri milijone bi prihranili pri intelektualnih storitvah. Odpovedali so namreč vse pavšalne pogodbe, ki niso imele ekonomskega učinka. Dodatno bodo klestili stroške materiala in storitev ter pri konsolidaciji dobaviteljev in kompleksnosti asortimenta. Število zaposlenih, predvsem administracije, so že zmanjšali do okoli 1000, tako dodatno zmanjševanje do konca leta ni načrtovano.

Bliže kupcem

Mercator bo tudi v prihodnje nadaljeval strategijo intenzivnejšega prilagajanja trženjskih aktivnosti potrebam in željam kupcev. Tako bodo jeseni v Sloveniji odprli prve prenovljene trgovine po novem konceptu Mercator Sosed. Za letos načrtujejo za petino povečan odkup slovenske zelenjave in slovenskega mesa, usmerjenost v sodelovanje z lokalnimi dobavitelji pa širijo tudi na druge blagovne skupine. Tako bodo Pekarne Grosuplje od oktobra za ves kruh in pekovsko pecivo uporabljale slovensko pšenico.