Neizplačane plače delavcem iz – direktorskega žepa

Ljubljana – Pristojni vladni odbor še ni obravnaval predloga novele insolvenčnega zakona, a ga bo vlada mogoče kljub temu uvrstila že na današnjo sejo, in to po nujnem postopku. Gre namreč za ena glavnih prioritet (tudi) nove koalicije, tokratna novela pa prinaša več pomembnih sprememb.

Peta sprememba zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), uveljavljenega leta 2008, je v izdelavi še iz časa vlade Boruta Pahorja. Pred dobrim letom je ministrstvo za pravosodje in javno upravo skupaj z gospodarskim in finančnim resorjem začelo pripravljati novo besedilo. Pri tem se je oprlo na stališča strokovne in zainteresirane javnosti, ki je pretehtala vsebino prejšnjega, propadlega predloga in ga dopolnila z učinkovitejšimi rešitvami. Prisluhnili so tudi priporočilu mednarodnih finančnih institucij, ki za ohranjanje podjetij predlagajo zunajsodno (finančno) prestrukturiranje s potrditvijo sodišča po hitrem postopku.

Osnovne usmeritve ostajajo enake. Tako je poudarjeno predvsem učinkovitejše prestrukturiranje insolventnih podjetij oziroma ohranjanje zdravih jeder. Novela uvaja poenostavljeno prisilno poravnavo za espeje in mikropodjetja, ki je hitrejša in cenejša. Olajšuje dokapitalizacijo dolžnika s konverzijo terjatev upnikov in jim omogoča prevzem vodstvenih funkcij v insolventnem podjetju ter večjo težo pri odločanju o prisilni poravnavi. Da bi starim vodstvom preprečili ravnanja, ki so v škodo upnikom in novim investitorjem, se po predlogu omejijo pristojnosti starim nadzornikom in skupščini delničarjev.

Položaj upnikov se bo izboljšal s tem, da bo upniški odbor laže vpogledoval v dokumentacijo o dolžniku, da bo določene odločitve lahko sprejemal na dopisnih sejah in preprosteje zamenjal upravitelja, ki mu ne bo več zaupal. Ker so bili do zdaj postopki neučinkoviti predvsem zaradi njegove prepozne uvedbe, je predlagatelj določil dodatne domneve insolventnosti.

Prejšnja novela je v veliki meri padla zaradi nesoglasij o pogojih za začetek prisilne poravnave (niso se mogli poenotiti, ali je treba 50-odstotni prag zahtevanega poplačila v največ štirih letih ohraniti ali znižati). Novi predlog ohranja polovično poplačilo, a dodaja vmesno plačilno dinamiko terjatev: dolžnik mora najmanj osmino terjatve poplačati v prvem letu, najmanj četrtino v drugem in najmanj tri osmine v tretjem letu od potrjene prisilne poravnave.

Odškodninska odgovornost

Pomembna novost zadeva delavce stečajnega dolžnika, ki so bili v dosedanjih postopkih skoraj vedno najočitnejše žrtve zavlačevanja postopka in izčrpavanja stečajne mase. Kot prvo, delavci lahko predlagajo začetek stečaja, ne da bi morali za to založiti predujem za plačilo začetnih stroškov postopka. Če pozneje, med postopkom, podjetje za več kot 15 dni zamuja s plačami (do višine minimalne plače) ali davki in prispevki, pa bodo po novem lahko delavci ugovarjali proti vodenju prisilne poravnave.

Na pobudi GZS naj bi novela močno zaostrila odgovornost poslovodstev in nadzornih svetov ter jih spodbudila k hitrejšemu reševanju problemov. Če so direktorji in nadzorniki krivi, da je podjetje zašlo v težave, ker niso dobro upravljali tveganj, spremljali in zagotavljali kapitalske ustreznosti, predlagali ukrepe za finančno prestrukturiranje ipd., so tudi solidarno odškodninsko odgovorni za morebitno neizplačilo plač delavcem v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja. Za ta namen bodo morali v stečajno maso prispevati dvakratnik svoje letne plače v letu, ko se ugotovi insolventnost, pri čemer je to v velikih družbah najmanj 150.000 evrov, v srednjih 50.000 in v majhnih družbah 20.000 evrov. Direktorji in nadzorniki lahko te zneske dobijo povrnjene iz stečajne mase, vendar šele po poplačilu prednostnih in navadnih upnikov.

Novela bo poskušala preprečiti sedanje pristransko vplivanje z dolžnikom interesno povezanih subjektov (kot zdaj, ko v upniških odborih sedijo predstavniki povezanih družb, dolžnikovih družbenikov itn.) tako, da bo določila ovire za njihovo imenovanje v upniški odbor in omejitve za glasovanje v njem.

Kdo da več – z druge strani

Če bo sprejeta, bo v praksi lahko zelo odmevna tudi novost, ki jo je tudi predlagala GZS, in zadeva unovčevanje premoženja stečajnega dolžnika. Izkupiček dražb je zdaj zelo pičel, ker temelji na draženju od izklicne cene navzgor. Kupci pogosto taktizirajo, ker vedo, da po neuspešni prvi dražbi pride druga, tretja, in na vsaki naslednji je izklicna cena nižja. Predlog odpira novo možnost, namreč javno prodajo dolžnikovega premoženja tudi po sistemu zniževanja izklicne cene, tako imenovani nizozemski način dražbe. Pri tem mora v osnovi izklicna cena znašati najmanj četrtino ocenjene likvidacijske vrednosti. Z novostjo se lahko precej omeji špekulacije in pospeši prodajo premoženja.

Obeta se tudi učinkovitejši nadzor nad delom upraviteljev, državi v vlogi stečajne upnice pa so namenjene izboljšave, ki zadevajo delo državnega pravobranilstva.