Nekatere evropske države bodo povzele slovenski kodeks odnosov v živilski verigi

Intervju s predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Maričo Lah o tem, kako se trgovina bori s krizo in kako ji pri tem pomaga ceh.

Objavljeno
29. junij 2015 15.53
Trgovina na Parmovi ulici, v Ljubljana 14. junij 2013
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Po podatkih Ajpesa je trgovina kot dejavnost lani poslovala negativno, kar je po oceni predsednice Trgovinske zbornice Slovenije Mariče Lah posledica gospodarske krize in padca kupne moči. Od začetka krize do lani se je prihodek v trgovini zmanjšal za 18 odstotkov, v pohištveni in tehnični celo za 40 odstotkov. Ponudba hrane se premika v nižje censke razrede, kjer je tudi razlika v ceni nižja. A napovedi so bolj optimistične, saj statistična primerjava letošnjih z lanskimi prvimi štirimi meseci že kaže rahlo rast realnega prihodka v trgovini na drobno.

Kako se zbornica in njeni čalni spopadajo s krizo?

Trgovci so se ji zoperstavili z notranjo racionalizacijo, zniževanjem stroškov, posebej v logistiki, povečanjem obrata zalog, produktivnosti. Navzven vidni premiki pa so bili: prenova prodajnega programa - več trgovskih blagovnih znamk, več različnih kakovostnih razredov - in izgradnja lojalnostnih shem in raznih prodajnih aktivnosti.

Vsem ni uspelo, koliko podjetij je po vaši oceni zaradi težav ugasnilo?

Pri večjih in srednje velikih podjetij tega ne zapažamo, je bilo pa to gibanje zelo izrazito pri malih trgovcih. A statistično gledano je v teh letih nastalo več novih podjetij kot se je malih zaprlo. Drugače je s številom zaposlenih, to se je predvsem zaradi racionalizacije v trgovini zmanjšalo za okoli 1000 delavcev - na dobrih sto tisoč. Kljub temu je trgovina dejavnost, ki je najmanj odpuščala.

Zbornica nima čarobne paličice, kako jim vendarle lahko pomaga?

Z izobraževanjem na več področjih, od prodajnih tehnik, smernice za dobro poslovanje v trgovini do spremljanja in ustreznega prilagajanja zakonodaje. Ne le trgovinske, ampak tudi zakonodaje za izboljšanje poslovnega okolja in odpravo administrativnih ovir. Smo pravno prenormirana država, to je naša rakava rana.

Kaj je bila največja zmaga zbornice pri lobiranju za spremembo zakonodaje?

Ne moremo govoriti o veliki zmagi, saj bi bil potemtaken na drugi strani nekdo močno poražen. Naša politika je stalno aktivno spremljanje zakonodaje, gradimo na majhnih premikih in nenehnem vplivanju nanjo, in to izključno na strokovnih, ne na političnih podlagah. Poslanske skupine poskušamo prepričati s strokovnimi argumenti.

Nazadnje vam je uspelo z deregulacijo trgovskih poklicev v noveli zakona o trgovini.

Res, ampak tudi ta proces je trajal sedem let, saj smo najprej poiskali socialni konsenz s sindikati in ga zapisali v kolektivno pogodbo. Tudi trgovec, ki nima formalne izobrazbe, bo za delo, ki ga opravlja, razvrščen v enak plačilni razred, kot njegov sodelavec s formalno izobrazbo. Tak je bil konsenz s socialnimi partnerji. Zakon je zdaj sprejet, državni svet ni vložil veta, čeprav je kazalo nanj, tako da je zakon zdaj veljaven.

Še beseda o odnosih v verigi. Pred leti smo bili priča pravi vojni; dobavitelji hrane so trgovcem očitali, da jih stiskajo pri cenah, pogojujejo dobave, zamujajo s plačili ... Kako se med seboj gledajo deležniki po sprejetju kodeksa in ustanovitvi varuha odnosov v živilski verigi?

Razmere so se do danes radikalno spremenile. Odnosi v reproverigi so se občutno izboljšali zaradi nenehnega dialoga med deležniki. Pogovarjamo se in razumemo probleme drug drugega, ne obtožujemo se več neargumentirano. Celo na ravni EU so izjavili, da je slovenski kodeks primer dobre prakse, povzele so ga nekatere evropske države. Varuh, ki je bil pred časom na obisku v zbornici, ni izpostavil nobenih masovnih anomalij. Kar je zapazil, da bi utegnilo kazati v tej smeri, je opredelil kot predmet razgovora z dotičnim deležnikom, ne nujno trgovcem.

Za kakšne anomalije gre?

Slovenska trgovina je na svoje police že potegnila več svežih proizvodov slovenskega porekla, problem pa je, da slovenski pridelovalci - razen nekaj redkih izjem - ne pridelajo toliko, kolikor bi trgovina želela pokupiti. Kmetijski minister bi moral proizvajalcem bolj pomagati pri izboru kultur, ki bi se v Sloveniji proizvajale, pri izobraževanju proizvajalcev o zadostni kakovosti, o skladiščenju, distribuciji, vlagati v trajnostni razvoj podeželja, namakalne sisteme, zaščito pred točo. Trgovina lahko odkupi več, če bodo dobavitelji ustrezno organizirani.

Ko ste bili izvršna direktorica TZS, ste večkrat poudarili, da je dejavnosti treba povrniti ugled. Vam je to uspelo?

Težko bi ocenila, koliko zaslug ima pri tem zbornica, vsaj delček brez dvoma. Predvsem pa imajo zasluge trgovci sami. Verjajmem, da si je trgovina povrnila ugled v gospodarstvu in širše v družbi, saj v strukturi ustvarja še vedno enak delež skupnih prihodkov, je eden najbolj stalnih zaposlovalcev, skrbi za trajnsotni razvoj družbe, motovira uvajanje ekoloških trajnostnih proizvodov. Ugled pa mora zdaj še nadgraditi in obdržati. Po moje je bistveno to, da so se začeli urejati odnosi med deležniki v verigi.