Tiskane izdaje
Ljubljana − Ukrajinski oligarh Dmitrij Firtaš je s posojilom Gazprombanke kupil 5,6 milijarde kubičnih metrov plina (za osem let slovenske porabe), ki je zdaj domnevno v ukrajinskih skladiščih. Ker posojila ni vrnil, Gazprombank zahteva plin, to pa ogroža dobavo Evropi.
Firtaševi družbi Osthem Holding ni uspelo začeti vračati 842,5 milijona dolarjev posojila Gazprombanki. Če se to ne bo zgodilo do podaljšanja roka oziroma do konca tega leta, bo Gazprombanka denar zahtevala od štirih tovarn umetnih gnojil Osthema, poleg tega pa tudi 5,68 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, uskladiščenega v plinskih skladiščih v Ukrajini. Firtaša so medtem v Avstriji priprli, menda pa ga čaka predaja v roke ameriških pravosodnih organov. Zaseg plina v ukrajinskih skladiščih pa bi že ogrozil oskrbo s plinom v Ukrajini, pa tudi tranzit plina prek Ukrajine v Evropsko unijo.
Manjka plin za tranzit
V ponedeljek je imela Ukrajina v skladiščih 12,56 milijarde kubičnih metrov plina. Od začetka kurilne sezone se je količina plina v ukrajinskih skladiščih zmanjšala za skoraj četrtino oziroma za 4,1 milijarde kubičnih metrov. Tehničnega plina oziroma pufra, ki omogoča praznjenje skladišč in tranzit plina, je po ruskih podatkih za 4,5 milijarde kubičnih metrov. Če je v skladiščih še 5,6 milijarde kubičnih metrov plina, ki ga namerava Gazprombanka zapleniti Osthemu, ostane tako za Ukrajino in tranzit le 2,4 milijarde kubičnih metrov plina. Ukrajina pa sama v povprečni zimski sezoni porabi od devet do deset milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
To so priznali tudi v medsebojnih pogovorih z Gazpromom. Visoki ukrajinski uradniki so pred kurilno sezono, ko so imeli v skladiščih še 16,6 milijarde kubičnih metrov plina, namreč povedali, da po analizah količine plina v skladiščih ne bodo zadoščale za dobave jeseni in pozimi, če se redne dobave z ruske strani ne obnovijo. Od teh količin je bilo »operativnih« le od 11 do 12 milijard kubičnih metrov, vse drugo so pufrske količine plina. Po ukrajinskih predvidevanjih bi za kurilno sezono potrebovali še dodatnih devet ali deset milijard kubičnih metrov plina, tako za varno preskrbo ukrajinskih uporabnikov kot za varen prenos plina v Evropsko unijo.
Pogoj z ruske strani je bil, da zaradi dolgov ukrajinski Naftogaz vse dobave plina plača vnaprej, odobrili pa so šestmesečni popust sto dolarjev na tisoč kubičnih metrov, ki bi tako Ukrajino stali 385 dolarjev. Evropska unija pa je Ukrajini odobrila 3,1 milijarde dolarjev za poplačilo dela dolgov.
Slabe povezave z viri
Tudi takšni zapleti ohranjajo iskrico upanja, da projekt plinovoda Južni tok ni še povsem pokopan. V Plinovodih uradne pisne odločitve iz Gazproma še niso prejeli. Evropska komisija je v tem času ponovila, da Gazprom lahko zgradi plinovod, vendar le po evropskih pravilih, zraven pa poudarila, da je povezovanje držav nujno. Tako je prišel v obravnavo predlog plinovoda od načrtovanega plinskega terminala na Poljskem do načrtovanega plinskega terminala na Krku v sosednji Hrvaški, ki pa po mnenju stroke še več kot deset let ne bo uresničljiv. Več povezav si želijo tudi Madžarska, Srbija, Bolgarija, Romunija, Makedonija in Črna gora.
Slovenija je plinovodno razmeroma dobro povezana z viri plina. Tudi ustavitev tranzita prek Ukrajine Slovenije na papirju ne bi smel prizadeti, saj ima trgovalno točko z Gazpromom v Baumgartnu, ne na slovaško-avstrijski meji. Do tam lahko plin pride tudi iz Nemčije oziroma Severnega toka. Teoretično je vse lepo in prav, navsezadnje je Gazprom pred kurilno sezono napolnil evropska skladišča plina, odprta je tudi povezava z Italijo, praktično pa lahko nastanejo težave. Nekatere države dobijo ves plin prek Ukrajine, tudi v Avstrijo ga pride od tam 80 odstotkov. Italijanske povezave z Libijo in Alžirijo so se bistveno poslabšale, plin pa podražil, zato je Geoplin prekinil pogodbe za dobavo plina iz Italije. Težave z dobavo plina prek Ukrajine tako lahko, ob precejšnjem znižanju temperatur, kmalu začnejo vplivati na cene plina.
