Nepremagljivih zavarovalnic ni

»Poleg krize je svoje naredila tudi konkurenca, in če se malo pošalim, prodajamo popuste namesto zavarovanj, saj cene premoženjskih in avtomobilskih zavarovanj še kar padajo,« pravi Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor. Sicer še vedno velja, da bi se ljudje prej ločili kakor zamenjali zavarovalnico.

Kako kriza vpliva na Zavarovalnico Maribor, ki je verjetno še edina dobro delujoča mariborska družba?

Tudi Zavarovalnica Maribor (ZM) se muči s sklepanjem zavarovanj, to je dejstvo. Nekateri si zavarovanja ne morejo več privoščiti, čeprav bi ga najverjetneje najbolj potrebovali prav oni. Ampak če nič nimaš, potem niti za premije ni denarja. V Mariboru tako nimamo porasta premije, ljudje zavarujejo avtomobile, ker to morajo. Upadanje premij opažamo zlasti pri življenjskih zavarovanjih. V preostalem delu Slovenije posel teče naprej, saj so se nam povečala tako življenjska kakor premoženjska zavarovanja. Na splošno pa opažamo upadanje premoženjskih zavarovanj. Poleg krize je svoje naredila tudi konkurenca, in če se malo pošalim, prodajamo popuste namesto zavarovanj, saj cene premoženjskih in avtomobilskih zavarovanj še kar padajo.

K padcu premije smo prispevali tudi sami, ko smo prenehali ponujati kmetijska zavarovanja; zdaj jih sklepamo le za avstrijski Hagelversicherung Verband. Tveganja za posevke in pridelke, prizadete zaradi toče, nosi zdaj ta avstrijska zavarovalnica, Zavarovalnica Maribor (ZM) pa zanje izdaja police in dobi za to nekaj malega provizije. V celoti gledano, smo na ta način spet prišli na raven, ki smo jo pri kmetijskih zavarovanjih že dosegali pred leti. Eno leto pa kmetijskih zavarovanj preprosto nismo imeli in smo zaradi tega imeli izpad premije, visok od deset do 12 milijonov evrov. Izguba premije se nam pozna, a je zato škodni rezultat bistveno boljši. Glede na velikost, število zaposlenih (skoraj 900), pa še to ne zgolj v Mariboru, smo dobro poslovali.

Leta 2012 je ZM zbrala skoraj 264 milijonov evrov kosmate premije, imela dobrih 219 milijonov evrov čistih prihodkov od premije, izplačala 142 milijonov evrov škode in imela na koncu 7,7 milijona evrov čistega dobička.

Zavarovalnica Maribor velja za nepremagljivo v tem delu Slovenije, kar včasih radi povedo v velikih zavarovalnicah.

Nepremagljivih ni, a potrjuje se, da zavarovanje temelji na zaupanju in mi imamo kader, ki je vreden zaupanja pri naših zavarovancih. Na podeželju se to še bolj kaže in zaupniki so celo potegnili zavarovance s seboj, če so odšli k drugi zavarovalnici. Ljudje pač ravnajo tako: če bo šel njihov zavarovalniški agent Franček k drugi zavarovalnici, bodo oni šli z njim. Vsaj velika večina ravna tako. V mestih je drugače, mladina pa že pogleduje po internetu tudi pri zavarovanjih. Toda še vedno velja, kar so ljudje včasih rekli: prej se ločijo, kakor bi zamenjali banko ali zavarovalnico.

Kako ocenjujete razmere v državi? Bonitete nam padajo kot za šalo, a za njimi so tudi drugi padci od upadanja gospodarske rasti, velikega porasta brezposelnih, nadaljnjega ugašanja podjetij.

Glede na zadnje ocene agencij, kot sta ocenila Fitch in Moody's, so razmere še slabše, saj nam vsi ocene samo znižujejo.

Kam nas bodo potisnile njihove ocene in kam se umeščamo sami s svojim počasnim odzivanjem nanje? Ali se sploh kam premikamo?

Neko pot smo si kot država začrtali, pokojninsko reformo smo že sprejeli, tudi drugi ukrepi so na dnevnem redu, javni sektor je že podpisal znižanje plač. Ali je to dovolj ali ne, to je drugo vprašanje. Kar lahko opazujemo v Mariboru, je to, da se skorajda nič ne odpira: podjetja se še kar zapirajo ali pa, če ne gredo v stečaj, zmanjšujejo proizvodnjo in število zaposlenih. Problem Maribora je zlasti to, da se preprosto ne zgodi nič novega.

Zdaj se precej stavi tudi na projekt slabe banke, s katero bi reševali probleme zadolženih bank pri nas. Kakšno je vaše mnenje o projektu slabe banke?

Ali nimamo že vsaj dveh ali še več slabih bank?

Slovenske zavarovalnice, tudi Zavarovalnica Maribor, krizo še kar premagujejo. Kako jim to uspeva?

Srečo so imele, da jih tuja konkurenca, ki je že nekaj časa prisotna, ni tako »zdelala«, pa tudi zato, ker so naše zavarovalnice imele dober kader in jim ga je večinoma uspelo tudi obdržati. Sicer pa je zavarovalništvo v Sloveniji zelo konservativno, kar pomeni, da je dovolj kapitalizirano in tudi dobro nadzorovano. Ker je država dolgo časa regulirala trg obveznih avtomobilskih zavarovanj, lahko verjetno v prihodnosti pričakujemo več pritiskov na premijski strani, kar bo ugodno za potrošnike. Seveda razmere niti v slovenskem zavarovalništvu niso idealne, zmanjšuje se bruto obračunana premija (BOP), saj smo leta 2011 prvič obravnavali padec premije, to pa se je nadaljevalo tudi leta 2012. Padec je večji pri življenjskih zavarovanjih. Leta 2011 smo tudi prvič imeli padec v zavarovalni gostoti in pričakujemo lahko, da se bo to nadaljevalo. Še posebno viden je padec izdatkov za premijo na prebivalca, padec zavarovalne gostote torej pri življenjskih zavarovanjih; s 320 milijonov evrov leta 2010 je 2011. padel na 290 milijonov evrov.

Kako stranke dobiti in jih v teh kriznih časih tudi obdržati?

Eno od pravil je gotovo: ne obljubljajte preveč. Sicer pa ni preprosto. Ker pri nas pred leti ni bilo veliko poplav in potresov, je ljudi težko prepričati za ta zavarovanja, a ko ti problemi nastopijo, je prepozno. Podobno velja za kmetijska zavarovanja. Glede pristopa do strank pa so razlike: v mestu je gotovo, da so zavarovalniški agenti ali zastopniki manj osebni kakor pa na podeželju, seveda pa iščemo vse možne poti in kanale, internet, pošto.

Pred zavarovalnicami, tudi slovenskimi, je nova velika zavarovalniška direktiva, Solventnost II. Kakšne izzive in težave prinaša?

Kapitalske zahteve prihajajoče Solventnosti II postavljajo sistem temeljitega prepoznavanja, kvalificiranja tveganj in postavitev sistemov obvladovanja teh na vseh ravneh, ki so za zavarovalnice zneskovno relevantne. Tako bo sistem od zavarovalnic zahteval nov in temeljit pristop k obvladovanju tveganj. Na strani naložb bodo zavarovalnice morale namenjati več pozornosti razpršenosti, ker so, kakor je mogoče razbrati iz sedanjih osnutkov, razpršitvene zahteve mnogo strožje, kakor zahteva zdaj veljavna zakonodaja. Hkrati bodo zavarovalnice tudi »sankcionirane« z dodatnimi kapitalskimi zahtevami za naložbe, ki ne spadajo v najvišje bonitetne ocene ali pa teh ocen sploh nimajo.

Zaradi zahtev Solventnosti II lahko pričakujemo, da bodo v prihodnje tudi občutno manjše naložbe zavarovalniškega sektorja v slovenski bančni sektor, ki je v Sloveniji v nedržavnem segmentu za zdaj še vedno poglavitni ponudnik dolžniških vrednostnih papirjev. Tako bo verjetno Solventnost II bolj kakor sama kriza omejevala naložbe zavarovalnic na domači trg.

Pomembni so testi kapitalske trdnosti in tu lahko povem, da je Zavarovalnica Maribor kapitalsko dovolj trdna. Drugo pa je, kako bomo direktivo vnesli v naš sistem, tu ima pomembno delo Agencija za zavarovalni nadzor. Napoveduje se nam veliko poročanja in s tem povezane papirologije, seveda pa naj bi se tako vzpostavil tudi še večji nadzor nad poslovanjem in tveganji, zlasti kaj ta tveganja prinašajo. Zato se bodo seveda morali v zavarovalnicah tako rekoč vsi zavedati, kaj Solventnost II pomeni, kako obravnava tveganja.

Kako ocenjujete zavarovalniške razmere v svetu, kjer je, tako kakor doma, ta kriza še najmanj prizadela prav zavarovalnice. Kako ji to uspeva?

Zavarovalništvo ni bilo frontalno soočeno s krizo kot druge veje v finančni panogi. Seveda je tudi zavarovalnice kriza oplazila, spomnimo se, da so v ZDA dokapitalizirali poleg investicijskih bank tudi veliko zavarovalnico ING. Zato da bi zagotovili večjo likvidnost na trgu, in to s pomočjo tako imenovanega TARP-programa, vpeljanega v ZDA z namenom okrepiti njihov finančni sektor. Zavarovalniški sektor kot eden od stebrov je danes v povprečju v boljši finančni kondiciji kakor bančni sektor, to pa tudi zato, ker je izpostavljenost zavarovalnic do kreditnega tveganja posameznega komitenta omejena s sistemom pozavarovanja in tudi z naravo ročnosti zavarovalnih polic. Te v primerih večletnih polic omogočajo zavarovalnici izpostavljenost do kreditnega tveganja stranke le v višini letne ali morda celo le nekajmesečne premije. Če stranka ne plačuje premij, lahko zavarovalnice razmeroma hitro prekinejo kritje ali celo razdrejo pogodbo. Posledično se negativni učinki gospodarske krize, velike zadolženosti podjetij ali slabšega poslovanja podjetij zaradi zmanjšane prodaje ali drugih vzrokov neposredno na bilancah zavarovalnic kažejo manj kakor v bilancah bank.

Zavarovalnice so pomembni finančni posredniki, vpeti v nacionalno ekonomijo, ki vlagajo v državne in druge obveznice. Ali se bo s Solventnostjo II to spremenilo?

V Zavarovalnici Maribor imamo precej državnih obveznic, zato smo, tako kakor do bančnih obveznic, ki smo jih tudi imeli precej, saj smo bili že zaradi bančnega solastništva v to potisnjeni, precej izpostavljeni. Zadnje čase pa zagotovo spreminjamo vezanost na te papirje in kupujemo veliko več drugih državnih obveznic, kot so nemške in podobne. Grških pa na srečo nismo imeli.