Tiskane izdaje
Celje – Cenilec Anton Kožar je na sodišču, kjer nekdanji delničarji Thermane zahtevajo ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, pojasnil, da je bila njegova cenitev povsem pravilna, da pa je upravo opozoril, da bo cenitev, ki so jo naročili, precej drugačna kot tiste poprej. Thermana je pristala v prisilni poravnavi, delničarji pa so ostali brez vsega. Kožar je prepričan, da bi lahko bilo drugače, in pri tem okrcal tudi nadzorni svet, ki ni rekel ali storil ničesar.
»Vzrok za nastalo situacijo ni moja cenitev. Ni moja naloga, da iščem premoženje, ki ga ni. Je pa res, da je bila cenitev podlaga za računovodske izkaze,« je poudaril Kožar. Ti so pokazali 25-milijonsko luknjo. Kožar ni cenil tržne vrednosti, ampak za računovodske namene, kot mu je naročila uprava.
»Ne gre za isto vrsto vrednosti. Tržna bi bila še danes enaka. Zato ne moremo govoriti o razlikah v cenitvi, če imamo cenitve za različen namen,« je razložil Kožar. Pri taki cenitvi je treba upoštevati, kot je dejal na sodišču, pravilnik o računovodstvu, ki ga družba sama sprejme.
V pravilniku so bile naštete tako imenovane denar ustvarjajoče enote, ki jih je cenil Kožar vsako posebej. Prav na to se je nekdanji predsednik uprave Thermane, danes tožnik in nekdanji delničar Roman Matek večkrat skliceval, ko je dejal, da je tako ocenjevanje napačno, češ da ne morejo kotlovnice upoštevati le pri eni enoti, če ogreva vsaj tri. Ironija je, da je Kožar cenil po pravilniku, ki ga je leta 2009 sprejel prav Matek. Ta zdaj pravi, da bi moral takratni predsednik uprave Andrej Bošnjak pravilnik spremeniti, česar pa ni storil.
Kazenske ovadbe
Nekdanji delničarji, ki poskušajo na sodišču dokazati, da so bili konec avgusta 2014 na skupščini premalo obveščeni in zahtevajo ničnost takratnih sklepov, Bošnjaku in nekdanji prokuristki Nataši Tomić pri tem očitajo še, da je prav uprava na podlagi Kožarjeve cenitve kasneje opravila prevrednotenje, ki je privedlo do insolventnosti Thermane.
Prave insolventnosti, kot ugotavljajo delničarji, pravzaprav ni bilo. Nekdanja uprava je to na sodišču že večkrat zavrnila, celo v več sodnih postopkih. Zdaj bosta morala dokazovati, da pri tem nista imela nobene vloge. Delničarji namreč zoper njiju napovedujejo nove kazenske ovadbe.
Kot je povedal zagovornik nekaterih delničarjev Borut Soklič, mora uprava ravnati v dobro družbe: »Vsa ta zadeva je bila formalnopravno dobro izpeljana, ampak pravila so bila sprevržena. Če bi uprava ravnala v dobro družbe, bi morala pravilnik o računovodstvu spremeniti.«
Tudi Kožar je dejal, da če bi Thermano upoštevali kot celoto, bi bila cenitev drugačna. Tudi zato, ker bi se slabitve vrednosti nekaterih nepremičnin kompenzirale s predlaganimi povišanji vrednosti drugih, kar se kasneje ni zgodilo. Razlike je bilo za 14,7 milijona evrov, kar je bilo po mnenju razlaščenih delničarjev dovolj, da družba ni bila insolventna.
(Ne)odgovornost
Nadzorni svet po naših informacijah ni ničesar rekel, ker o tem niso dosegli soglasja. V šestčlanskem nadzornem svetu so imele namreč banke polovico glasov, če štejemo, da predstavnik Pivovarne Laško leta 2014 pač ni mogel glasovati proti njihovi volji ali brez njihovega soglasja. Kaj je počel nadzorni svet, pa za ta postopek, žal, ni pomembno.
Pomembno je, ali so delničarji razumeli, kaj letno in cenitveno poročilo pomenita. Kožar je imel na skupščini občutek, da se je dalo razumeti, sodnica Tanja Tomlje pa ga je opozorila, da je njemu že jasno, da pa vsem, ki niso doma v računovodstvu in ekonomiji, morda le ni.
