Nižja stopnja registrirane brezposelnosti

Stopnja registrirane brezposelnosti se je marca 2013 prvič po petih mesecih znižala; konec marca je znašala 13,4 odstotka,  kar je 0,2 odstotne točke manj kot mesec pred tem. Stopnja brezposelnosti se je povečevala vse od oktobra 2012, le februarja 2013 se glede na prejšnji mesec ni spremenila. Tudi v letih 2012 in 2011 se je stopnja brezposelnosti marca znižala (nato se je v pomladanskih in poletnih mesecih še naprej zniževala, predvsem zaradi vpliva sezone). V marcu 2012 je bila 12-odstotna, torej za 1,4 odstotne točke nižja kot v letošnjem marcu.

Podrobnejši pregled po spolu kaže, da se je stopnja brezposelnosti znižala samo med moškimi (s 13,5 odstotka na 13,2 odstotka), med ženskami pa je ostala nespremenjena (13,7 odstotka).

Pregled po starostnih skupinah kaže, da se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh starostnih skupinah, le v starostni skupini 35-39 let je ostala nespremenjena. Najbolj, za 0,5 odstotne točke, se je znižala v starostni skupini, v katero spadajo osebe, stare nad 60 let.

Med statističnimi regijami se je stopnja registrirane brezposelnosti povečala le v notranjsko- kraški regiji (z 12,4 odstotka na 12,6 odstotka), v drugih regijah se ni spremenila ali se je znižala. Najbolj se je znižala v pomurski statistični regiji, in sicer za 0,7 odstotne točke, kljub temu pa ostaja tukaj najvišja v Sloveniji; v marcu 2013 je bila 18,6-odstotna.

Več delovno aktivnih

Število delovno aktivnih se je marca povečalo za približno 1.200 oseb in je tako nekoliko preseglo 790.000. To povečanje je po osmih mesecih upadanja že drugo zapored in prvo občutnejše, saj je bilo povečanje februarja le neznatno. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število znižalo za malo manj kot 25.000.

Tokrat se je število delovno aktivnih povečalo predvsem zaradi povečanja števila delovno aktivnih v gradbeništvu: v tej dejavnosti je bilo okoli 600 delovno aktivnih več kot predhodni mesec.

Pregled po spolu pokaže, da je bilo celotno povečanja števila delovno aktivnih posledica povečanja števila delovno aktivnih moških; to se je namreč povečalo za nekaj več kot 1.200. Dobršen del tega povečanja je bil posledica zaposlovanja v gradbeništvu. Število delovno aktivnih žensk je celo nekoliko upadlo.