Nov terminal na Brniku v dveh letih

Slaba četrtina bo evropskega in državnega denarja, vrednost naložbe pa zanesljivo nižja od sprva predvidenih 73 milijonov evrov

Objavljeno
21. januar 2013 17.34
AERODROM LJUBLJANA
A. S., Gospodarstvo
A. S., Gospodarstvo

Zgornji Brnik – Pri gradnji novega potniškega terminala se Aerodromu Ljubljana mudi. Evropskih sredstev ne bo mogel počrpati, če pogodbe ne bodo sklenjene še letos, zato je minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač pozval vse organe, da se postopki izvedejo v predvidenem času.

Minister Černač in poslovodstvo Aerodroma Ljubljana so sicer podpisali pogodbo o sofinanciranju potniškega terminala T 2 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Projekt pripravljajo na Brniku že od leta 2005, prvotno pa je bil ocenjen na 73 milijonov evrov. Končna cena, napoveduje predsednik uprave AL Zmago Skobir, bo nižja, saj so se spremenile razmere na trgu, nekoliko pa je spremenjen tudi sam projekt.

Na decembrskem srečanju z delničarji AL je Skobir omenjal končno vrednost projekta okrog 55 milijonov evrov. Prav od končne cene pa je odvisno, koliko denarja bo prišlo iz evropskega sklada in državnega proračuna. Članica uprave AL Bernarda Trebušak je pred podpisom pogodbe povedala, da bosta država in EU prispevala slabo četrtino denarja (večino EU, država pa 9 odstotkov od te četrtine), 35 do 40 odstotkov bo lastnih sredstev Aerodroma Ljubljana, za preostalo pa se bo družba zadolžila.

Zmago Skobir priznava, da promet zadnja leta upada – leto 2013 pa se je začelo obetavno – vendar gre pri gradnji (letališke) infrastrukture za dolgoročen projekt. Nov terminal naj bi dogradili čez dve leti, potem pa bi moral obratovati vsaj četrt stoletja. In če je sedanji promet že na robu obvladljivega, potem je jasno, da je širitev nujna. Ker se bo promet v nekaj letih, sicer počasneje kot so sprva pričakovali, povečeval. Skobir pričakuje povečevanje čarterskega prometa, krepitev prisotnih nizkocenovnikov (Wizzair in Easyjet) ter prihod novih (Vuelig).

Z naložbo bodo odpravljena ozka grla tako v letališki stavbi, kot pri izhodu iz nje, kjer bo več prostora za začasno parkiranje in ustavljanje. Izboljšana bo tudi varnost. Površina zračne novogradnje bo 32 tisoč površinskih metrov, 6.000 površinskih metrov obnovljenih površin pa bo namenjenih izključno dopolnilni tržni dejavnosti – od trgovin, preko restavracij in barov do manjšega zabavišča.