Novi predsednik uprave Mercatorja je Toni Balažič

Ljubljana – Novi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič pred seboj vidi predvsem dva izziva: krepitev položaja Mercatorja na domačem trgu in izboljšanje na trgih nekdanje Jugoslavije. O morebitnih lastniških spremembah Balažič med današnjo predstavitvijo se ni želel izreči.

Zamenjava v vrhu Mercatorja se dogaja v času, ko so znova aktualna ugibanja o njegovi morebitni prodaji. Tej so, kot je znano, naklonjeni nekateri lastniki družbe, še dodatno je ugibanja te dni podžgal hrvaški Agrokor, ki naj bi se po pisanju hrvaških časnikov pripravljal na nov poskus nakupa Mercatorja.

Lastniška konsolidacija je v domeni lastnikov, je poudaril Toni Balažič. »Osebno sem za stabilno in dolgoročno lastništvo. To je v interesu vsakega podjetja in verjamem, da bomo v prihodnjih mesecih in letih pravilno uravnotežili interese lastnikov in družbe,« je poudaril.

Na vprašanje, ali bi takšen lastnik lahko bil hrvaški Agrokor, je odvrnil, da je komentiranje tega prenagljeno. »Počakajmo, kaj se bo s temi procesi dogajalo v prihodnje.«

Cilj je konkurenčna živilska industrija

Pri morebitni ponovni prodaji (če ta bo) bo pomembno tudi stališče nove uprave do razkrivanja podatkov morebitnim kupcem (konkurentom). Na vprašanje, ali bi potencialnim interesentom dovolil skrbni pregled Mercatorja (temu je, kot je znano, nasprotoval Žiga Debeljak), je Balažič odgovoril, da mora uprava delati v korist vseh udeležencev, a najprej za dobro družbe. »Vsak skrbni pregled je najprej v domeni uprave. Uprava je namreč tista, ki mora delati v korist družbe, in vsekakor bom tudi kot predsednik uprave Mercatorja moral poskrbeti za to, da pravilno zaščitim interes družbe, ki jo vodim,« je poudaril.

Ne gre pa prezreti dejstva, da želijo nekateri lastniki svoje deleže prodati, je dodal Balažič. Morebitna prodaja Mercatorja bi lahko imela pomemben vpliv na položaj slovenskih dobaviteljev, vendar Balažič meni, da pojem »domači trgovec ni nujno stvar lastništva«, temveč njegovega odnosa do lokalne ali regionalne preskrbe.

»Zelo pomembno je, da imamo trgovce, ki razumejo in podpirajo živilsko industrijo. Raziskave kažejo, da kar velik del potrošnikov preferira lokalno pridelano hrano. Hkrati je pomembno, da so vsi v prehranski verigi konkurenčni, saj na koncu šteje predvsem rezultat,« je dejal.

Predsednik NS Mercatorja Matej Lahovnik pa je poudaril, da nadzorni svet uradno ni seznanjen s kakršnim koli interesentom za prevzem Mercatorja. Novega predsednika uprave po njegovih besedah tudi niso izbirali za omejeni čas.

Okrepiti poslovanje Mercatorja doma

Morebitne lastniške spremembe bodo sicer le ena od nalog nove uprave Mercatorja, ki se doma že nekaj časa spopada z zaostrenimi gospodarskimi razmerami, zmanjševanjem kupne moči, stroškovnimi pritiski itn. »Ena od prednostnih nalog je krepitev položaja Mercatorja v Sloveniji, prenova ponudbe za potrošnika. Cilj nove uprave bo znova postati najboljši slovenski trgovec ali celo okrepiti ta položaj,« je poudaril Balažič.

Mercator je v preteklih letih hitro rastel tudi na trgih nekdanje Jugoslavije. Ker je bila ta rast zelo razpršena, jo bo treba »osredotočiti«, bolj se bo treba posvetiti tudi hrvaškemu trgu. Po vstopu Hrvaške v EU bo mogoče med obema trgoma izkoriščati večje sinergije, ki jih Balažič vidi predvsem v logistiki in nekateri funkcijah, ki bi jih bilo mogoče centralizirati. Mercator mora tudi natančno določiti vlogo novih trgov, na katere je že vstopil, vendar na njih še ni dosegel ekonomije obsega. Takšna trga sta, denimo, Bolgarja in Albanija.

Med pomembnimi izziv je Balažič poudaril še projekt monetizacije nepremičnin. Tej bo nova uprava v prihodnjih mesecih posvetila veliko pozornosti, čeprav razmere na trgu niso najbolj naklonjene odprodaji nepremičnin. Po njegovem mnenju bo monetizacija težko dosegljiva, a so vse možnosti še odprte.