Novo vodstvo GZS za boljši socialni dialog

Nalogo generalne direktorice zbornice bo 10. oktobra prevzela Sonja Šmuc.

čet, 14.09.2017, 19:00

Zamenjavo za Sonjo Šmuc še iščejo

Združenje Manager, ki ga vodi Aleksander Zalaznik, ima še odprt razpis za položaj izvršnega direktorja združenja, ki ga s prestopom na vrh GZS zapušča Sonja Šmuc. Neuradno smo izvedeli, da med morebitnimi kandidati, ki jih iščejo tudi prek kadrovske agencije, ni velikega interesa. Zalaznik pa nam je povedal, da nekaj zanimanja sicer je, želijo pa si, da bi se do prihodnjega petka, ko se razpis zaključi, prijavilo čimveč ustreznih kandidatov. »Moja želja je, da bi na kongresu čez 14 dni lahko povedali, kdo je novi kandidat za direktorja,« pravi Zalaznik. Ta položaj zahteva človeka, ki se bo takoj po 10. oktobru dela lotil s polno paro, ki bo deloval povezovalno in bo znal dobro javno nastopati, vešč mora biti tudi komunikacije z direktorji največjih družb, ministri in visokimi uradniki, pojasnjuje Zalaznik. N. M.

Ljubljana – Ena ključnih nalog včeraj izvoljene nove generalne direktorice GZS Sonje Šmuc bo izboljšanje socialnega dialoga, tako s sindikati kot z vlado. Člani želijo, da bi bilo gospodarstvo bolj slišano, zato je po njihovem mnenju treba postaviti drugačne temelje sodelovanja z različnimi partnerji.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je pred 10. oktobrom, ko bo vajeti generalne direktorice prevzela Sonja Šmuc, nekaj negotovosti. A kot pravi Sonja Šmuc, revolucije na začetku ni pričakovati, v nadaljevanju pa notranje spremembe niso izključene. Pogovori z različnimi člani zbornice pa kažejo, da ti od novega vodstva pričakujejo predvsem bolj konstruktiven dialog s socialnimi partnerji – tako s sindikati kot z vlado.

To je že v dosedanjih izjavah nakazala tudi Šmučeva, saj meni, da je le s sodelovanjem in skupnim prizadevanjem mogoče ustvariti več in doseči višje plače ter višjo kakovost življenja. V predstavitvi je poudarila, da na strani sindikatov pričakuje razvojno držo, pri dialogu z državo pa bodo ključne točke davčni sistem, trg dela in prostorska zakonodaja.

Premalo dialoga

Kot je mogoče izvedeti v uradnih in neuradnih pogovorih z gospodarstveniki, jih je med drugim pri dosedanjem vodstvu zbornice motilo nenehno kritiziranje vladnih potez in nekonstruktiven dialog s sindikati. Spomnimo, da je GZS med drugim zaradi napovedi o novih dajatvah za gospodarstvo izstopila iz pogajanj zadnjega socialnega sporazuma, ki ga nato februarja 2016 tudi ni podprla. Zelo kritična je bila tudi do večine vladnih potez tako na področju gospodarstva kot pri javnem sektorju.

Na majski skupščini GZS je bil tako nepričakovano z dvotretjinsko podporo za predsednika zbornice izvoljen Boštjan Gorjup, direktor BSH aparatov Nazarje, ki je na tej funkciji zamenjal dotedanjega predsednika, ki se je za funkcijo ponovno potegoval – Marjana Mačkoška. Gorjupa je predlagalo najmanj deset podjetij, med njimi tudi Gorenje, BSH, Danfoss Slovenija. »Ocenili smo, da GZS potrebuje drugačen način komuniciranja. V socialnem dialogu je doslej delovala preveč agresivno in premalo konstruktivno,« je povedala Urša Menih Dokl iz Gorenja, ki je tudi članica skupščine GZS.

Novi cilji, novo vodstvo

Prav Gorjup je nato za novo generalno direktorico predlagal Sonjo Šmuc, saj meni, da je prava kandidatka za uresničitev njegovih ciljev. To so sporazum s sindikati, davčna razbremenitev visoko kvalificiranih kadrov, več prakse pri visokošolskih tehničnih programih, zdravstvena reforma, več delovnih mest za starejše in ureditev odnosov v hiši. Gorjup je včeraj ob izvolitvi Šmučeve izrazil prepričanje, da bo nova direktorica zmogla upravičiti vsa pričakovanja za doseganje večje učinkovitosti največjega gospodarskega združenja.

»GZS mora postati to, kar pred njo piše - dom gospodarstva. Mora biti osrednja točka gospodarstva, h kateri se stekajo iniciative. Prepoznati mora torej tudi dobre stvari v okolju. S sodelovanjem se bo dvigoval ugled, vpliv in hitrost krovne organizacije,« je na predstaviti povedala Sonja Šmuc.

Sodelovanje po žensko

V prid boljšemu socialnemu dialogu bi lahko bila tudi pričakovana zamenjava na vrhu največjega sindikalnega združenja, kjer naj bi prav tako zavladala ženska roka. Kongres Zveze svobodnih sindikatov bo namreč 4. oktobra odločal o imenovanju Lidije Jerkič za predsednico sindikata.

Jerkičeva o zamenjavi na vrhu GZS pravi, da je dobro, da so vsi obrazi novi, saj osvežitev pogosto prinese drugačno razumevanje. Zato upa, da bo to olajšalo razgovore z delodajalci in da bodo lažje dosegli dogovore, tam kjer lahko. Pri tem pa opozarja, da GZS ni edina delodajalska organizacija, je pa največja.

Ker se izpostavlja tudi drugačen in manj kritičen odnos GZS do vlade, je slišati pomisleke, da bi lahko zbornica do nje postala bolj ustrežljiva. Šmučeva pravi, da prijaznost in razumevanje še ne pomeni uslužnosti. »Verjamem v sodelovanje in iskanje skupnih rešitev,« pravi. Hkrati dodaja, da je treba znati pokazati tudi, da nisi brezzobi tiger, če te druga stran ne priznava kot enakovrednega partnerja in ne izpolnjuje obljub.

Ob Gorjupovi izvolitvi je bilo slišati pomisleke, da gre za krepitev vpliva nemške gospodarske zbornice, saj Gorjup prihaja iz družbe v nemški lasti. A nekateri člani skupščine prav to vidijo kot prednost, ker da Gorjup nima političnega nahrbtnika. Člani naj bi se za zamenjavo na vrhu GZS odločili tudi, ker si želijo mlajše kadre z mednarodnimi izkušnjami, ki bodo postavili drugačne temelje za dialog z vlado in sindikati ter se bodo v luči nadaljnje internacionalizacije znali povezovati z drugimi zbornicami, tudi tujimi. Željo po slednjem je v pogovoru za Delo nedavno izrazil tudi podjetnik Marjan Batagelj, član skupščine GZS, ki si želi, da bi gospodarska moč postala enaka moči politike, ki odloča.

Zaradi Esmeralde v izgubi

GZS ima 6300 članov, od tega 90 odstotkov mikro in malih podjetij in po pet odstotkov srednjih in velikih. Zbornica, ki zaposluje 122 ljudi, je imela lani 8,3 milijona evrov prihodkov. Na GZS pravijo, da je tekoče poslovanje stabilno in pozitivno, a novo direktorico tudi tukaj čaka nekaj dela. Največja zbornica je imela lani 960.000 evrov izgube, in sicer zaradi drage palače na Dimičevi, katere amortizacijo s tekočimi prihodki ne pokriva. Kot je mogoče slišati, v prihodnosti ni izključena niti prodaja te stavbe.

Dosedanji generalni direktor zbornice Samo Hribar Milič ostaja na zbornici in naj bi skrbel za določena področja.

Prijavi sovražni govor