Tiskane izdaje
Po načrtu bi se tako razlastitev delničarjev zgodila že v postopku prisilne poravnave, če se bodo delničarji strinjali, da se osnovni kapital družbe zmanjša na nič. Uprava in nadzorni svet predlagata poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v celoti, torej za 3,9 milijona evrov. S tem bi bilančno pokrili vse doslej prenesene izgube. Sočasno pa bi osnovni kapital povečali s konverzijo terjatev v lastništvo delnic, tega pa mora biti za vsaj tri milijone evrov. Banke upnice bi imele po skupščini mesec dni časa, da se za to morda odločijo.
Polzela, kakor je zagotovil gospodarski minister Metod Dragonja, ta teden še čaka na odločitev evropske komisije, da ji sme ministrstvo kot državno pomoč dodeliti 0,5 milijona evrov posojila ter dodatnega 0,5 milijona evrov jamstva za najetje posojila. Na Polzeli namreč pravijo, da imajo dovolj naročil in da denar potrebujejo za material, glede na sezonski značaj dela pa naj bi brez izgube poslovali od avgusta in vse do konca leta.
Toda za ugoden izid po skupščini, torej za sodelovanje bank pri reševanju Polzele, je malo možnosti. Prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je pred tednom dni v rednem poročilu sodišču pojasnil, da je pred časom sodeloval na sestanku z bankami in da te zavračajo povečanje osnovnega kapitala s konverzijo terjatev v višini treh milijonov evrov. »Ker je za doseganje omenjenega praga sodelovanje bank − imetnic zavarovanih terjatev nujno, bo nesodelovanje bank imelo za posledico začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, je poročal Kontarščak.
