Odškodninskih zahtevkov je čedalje več

Ljubljana – Vloga nadzornikov je zadnja leta vse bolj zahtevna, njihova odgovornost pa čedalje bolj izpostavljena. Sodnih postopkov proti članom nadzornega sveta ali upravi je čedalje več – tako v Sloveniji kot Nemčiji.

Predsednik Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) Borut Jamnik je na konferenci o korporativnem upravljanju v uvodu opozoril, da se zaradi pomanjkanja sodne prakse glede nepravilnosti v gospodarskih družbah stopnjuje pritisk na civilno družbo za sankcioniranje takšnega ravnanja, tudi v ZNS. A vloženih in tudi rešenih tožb je počasi vendarle vse več, tudi v Nemčiji, ki ima podoben pravni okvir kot mi.

Siemens sprožil domine

»V Nemčiji je škodnih zahtevkov čedalje več, saj je javnost postala bolj občutljiva,« je dejal podpredsednik nemškega združenja nadzornikov Peter H. Dehnen. Po njegovih besedah so jih k temu spodbudili tudi primeri korupcije, pri čemer je izpostavil primer Siemensa: »Ljudje, ki so mislili, da so nedotakljivi, so postali dotakljivi in celo odpuščeni.«

Pri tem se je na konferenci postavilo vprašanje, kdaj naj se nadzorni sveti odločijo za tožbo. Gorazd Podbevšek iz ZNS je ugotavljal, da so v obeh primerih izpostavljeni tveganju, da so tudi sami toženi: če tožijo in tožbo izgubijo ali pa se morajo zagovarjati, zakaj niso šli v tožbo. Odvetnik Uroš Ilić meni, da morajo pri tem pridobiti ustrezna pravna mnenja, pri čemer nimajo zagotovila, da se bo sodni postopek končal v njihovo korist. »Odločitev sprejemaš enako, kot če se odločaš za tožbo poslovnega partnerja,« je svetoval Ilić. Opozoril je še, da je ključno, da se sodišča pri presoji skrbnosti ravnanja posameznika odločajo exante, in ne expost, torej glede na okoliščine, ki so bile znane v času, ko je bila določena odločitev sprejeta.

Darko Stare iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je opozoril, da razne komisije in sodišča ne bodo prispevali k izboljšanju prakse pri korporativnem upravljanju slovenskih podjetij. Dejal je, da lahko za to največ naredijo stanovske organizacije, tako da izločijo »gnila jabolka«. Podbevšek je opozoril, da ZNS ne more ukrepati proti nikomur, ki ni njegov član. Dehnen je na vprašanje, kako ukrepajo v Nemčiji, če kdo od članov združenja krši kodeks, odvrnil, da so to le smernice, združenje pa ni policija. So pa zaradi naložbenega škandala ThyssenKruppa v Ameriki prvega nadzornika družbe pozvali k odstopu.

Največ tveganj pri kadrovanju

Predsednik KPK Goran Klemenčič je poudaril, da je problem korupcije v Sloveniji močno povezan s finančnim sistemom in upravljanjem družb v državni lasti. Dodal je, da je bilo doslej pri nas ničelno tveganje zaradi uničevanja podjetij, zdaj pa smo na stopnji prelaganja odgovornosti, namesto da bi reševali probleme. Glede javnosti podatkov o državnih podjetij je dejal, da so največja korupcijska tveganja povezana prav s kadrovanjem, kjer da je preglednost zelo majhna. Zelo tvegane so tudi pogodbe teh družb z zunanjimi izvajalci.

Začeti je treba na začetku

Na vprašanje, ali se je KPK že odzval proti nosilcu oblasti, ki javno pritiska na nadzorni organ ali upravo podjetja, je Klemenčič odgovoril, da ne, saj da se že tako odzivajo na veliko stvari. Dodal je, da bi bilo drugače, če bi šlo za prikrito vplivanje.

Če želimo imeti strokovne, odgovorne in uspešne nadzorne svete, potem je po mnenju Stareta in dr. Rogerja Bakerja z londonskega inštituta za korporativno upravljanje treba začeti na začetku, torej pri izbiri nadzornikov oziroma članov upravnega odbora. »Če izbereš slabe kandidate, potem moraš s tem živeti,« je dejal Baker. Opozoril je na nove evropske smernice pri izbiri kadrov v finančnem sektorju, zlasti v bankah.