Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes zvečer se bo v Portorožu zaključil 19. mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, v katerega tekmovalni del so prijavitelji iz 26 držav nove Evrope prijavili 1438 del. Najboljša dela in prijavitelje so prislužili 16 Velikih nagrad (Grand Prix), Zlate in Srebrne bobne (Golden Drum in Silver Drum), Zlato rožo (Golden Rose), Tartini nagrado (Tartini Award), Zlato mrežo (Golden Net), Veliko nagrado za znamko (Brand Grand Prix), Virtuoso nagrade in nagrado Zlata ura (Golden Watch).
Letošnja tekma je bila, tako kot lani, razdeljena na dve sekciji, imenovani Single Channel in Multi Channel, ki sta ju ocenjevali dve mednarodni žiriji. Pawel Heinze, predsednik Single Channel žirije, je pohvalil letos prijavljena dela ter poudaril pomembnost finalistov in nagrad Zlatega bobna. Meni, da imajo finalisti Zlatega bobna potencial, da prejmejo nagrade na nacionalnih festivalih. Srebrni in Zlati bobni so indikator del, ki bi zagotovo morali zmagati na nacionalnih festivalih, Grand Prix nagrade pa odlikuje izjemnost, ki nosi najvišjo mednarodno težo.
Ugotavlja tudi, da so prijavitelji del končno sprejeli novo strukturo tekme, ki jo je Zlati boben lani predstavil, ter da sta novi skupini Mobile in Mobile campaigns prejeli lepo število prijav, kar je lepa popotnica za naslednja leta. Žirija se je strinjala, da so neodvisne agencije letos pokazale izjemen potencial pri premagovanju tudi največjih agencijskih mrež.
Nekatere so morali diskvalificirati
Predstavniki 19. Zlatega bobna, tekmovalnega sveta in predsednik Single Channel žirije so se odločili diskvalificirati finaliste agencije Ogilvy&Mather Madžarska v skupinah B. Print in C. Outdoor, saj so prejeli pisno izjavo organizatorjev madžarskega kreativnega festivala Arany Penge, da so prijavljena dela bila identificirana kot t.i. scam ads (oglasi brez naročnika), saj so imela vprašljivo medijsko podporo, kar je jasno kršenje pravil in pogojev tekme Zlatega bobna.
Novi poslovni modeli, nove agencije
V netekmovalnem delu Bobna pa so med drugim govorili o novih poslovnih modelih, ki se odpirajo s prilagajanjem podjetij novi ekonomski in tehnološki situaciji. Trevania Henderson vodi podjetje The Marketing Department v ameriškem Bostonu, kjer je v bistvu sama. Verjame, da ni mogoče imeti vseh talentiranih ljudi ves čas na plači v lastni hiši, saj takoj, ko tekmeci ponudijo enako ali več za nižjo ceno, izgubite posel. Zato si je sestavila mrežo posameznikov, specialistov, ki se skupaj nenehno razvijajo in prilagajajo. Citirala je slovitega Sira Johna Hegartyja, BBH, ki je dejal, da bi naredil Klub somišljenikov, če bi danes ustvaril agencijo. S svojim modelom dobro sobiva s tradicionalnimi modeli, saj polovico njenih strank dejansko sestavljajo tradicionalne agencije.
Lajos Horváth je ugotovil, da običajni agencijski modeli izhajajo še iz 1950, in da agencije sodijo med najbolj konservativna podjetja. To je z lastno agencijo Cluso želel spremeniti in je uvedel, da se naročniki pogovarjajo neposredno s sodelavci iz kreativnega oddelka, kot se graditelj hiše pogovarja kar z arhitektom, brez posrednikov. Prvi dve leti so delovali kar iz kavarnic in šele sedaj postavili svoje pisarniške prostore. Ukinili so dolge, neučinkovite sestanke in se raje odpovedali naročnikom, ki so jih nenehno sklicevali.
Zapolnjene luknje
Andrej Gubajdulin s svojo - neodvisno - agencijo Voskhod iz ruskega Jekaterinenbuga že pet let sodi med prvih deset najboljših ruskih agencij. Trenutno je na prvem mestu. Pravi, da zato, ker opazuje potrošnike, in ponuja rešitve, ki so vezane na njihovo resnično življenje.
Njegovo mesto ima mnoge urbanistične težave, kot na primer velike luknje na cestah, in politike, polne lepih besed. V agenciji so se zato odločili, da bodo čez noč te luknje porisali z obrazi glavnih treh političnih vodij. Naslednje jutro so bili mediji polni njihovih naslikanih obrazov s citatom neuresničenih obljub, politiki pa so poslali delavce, da prebarvajo 'sramoto'. Posnela jih je kamera in dala na splet. Dan kasneje so bile luknje končno polne. Kampanja za mestno spletno stran ura.ru in dokaz, da Gubajdulin verjame, da oglaševanje spreminja življenja. Da niso iz prestolnice, ni moteče, pravi, kajti ideje živijo v pametnih glavah, ne velikih mestih. In če hočemo spremeniti svet, moramo najprej spremeniti svojo vas.
Oglaševalci morajo spremeniti svoj jezik
Govorili so tudi o znamkah in ugotovili: Vzhodna Evropa se je priučila oglaševanja v času, ko so bili pompozne trditve še nekaj običajnega. Z novimi mediji je svet postal transparenten, znamke pa se morajo vrniti k osnovam: govoriti o zadevah, ki so jih dejansko sposobne. Da bi besede še lažje postale resničnost, kajti le to zanima potrošnike, pa Adam Nowakovski, strateški vodja poljske agencije Leo Burnett, meni, da bi morali oglaševalci spremeniti svoj jezik. Nevrološke raziskave namreč kažejo, da je razmišljanje posledica jezika. Drug nasvet seveda je, naj oglaševalci navdušijo, ne pa prepričujejo.
