Tiskane izdaje
Ljubljana – Na mizi je še četrto mnenje ministrstva za gospodarstvo o merilih za olajšave in razvoj, ki podjetju prinašajo nižjo davčno osnovo. V njem se je osredotočilo na vprašanje, kdaj je pri izdelkih mogoče govoriti o novostih. Finančna uprava lahko pri ministrstvu preveri, ali je neko naložbo zavezanca mogoče opredeliti kot raziskovalno-razvojno.
Za presojo in vsebinske razlage o raziskavah in razvoju namreč ni pristojna finančna uprava, ampak ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije, zato ga finančni inšpektorji lahko zaprosijo za mnenje. Po pomoč k ministrstvu za gospodarstvo se zatečejo, ko pri posameznih zavezancih preverjajo dokazila za olajšavo. Ministrstvo izdaja mnenja za posamezne primere. Leta 2014 je izdalo še prvo splošno mnenje o merilih za raziskave in razvoj, zdaj je objavilo še četrto – prvič 3. oktobra, ga hitro umaknilo in zdaj znova objavilo popravljeno.
Kaj je novost?
S četrtim splošnim mnenjem »ne spreminjajo pravnih utemeljitev za olajšave in tudi ne veljavnih opredelitev raziskav in razvoja«, ampak dodatno pojasnjujejo prva tri splošna mnenja in izdajajo dodatne usmeritve za njihovo uporabo. V najnovejšem splošnem mnenju na ministrstvu za gospodarski razvoj med drugim izpostavljajo, da je prva lastnost raziskovalno-razvojne dejavnosti novost.
Za primer navajajo: »Pogoj, da je na konkretnem primeru mogoče ugotoviti obstoj novosti, ni to, da bi predmet, naprava ali sistem še ne obstajal v nobeni obliki. Na primer: Dejstvo, da okno kot produkt že obstaja, ne pomeni, da vsaka sprememba na elementih, ki jih okno vsebuje, ne bi predstavljala novosti.«
Nov sistem za zapiranje oken je mogoče šteti za novost, čeprav okno kot izdelek že obstaja. Poslovna in davčna svetovalka Božena Macarol meni, da je razprava o tem, kako na ministrstvu za gospodarstvo določajo merila za raziskave in razvoj, ki jih potem uporablja finančna uprava, povsem zgrešena: »Vprašanja o raziskavah in razvoju bi morali prepustiti ministrstvu za znanost, ki bi moralo za takšna vprašanja ustanoviti nekakšen znanstveni svet. Nesprejemljivo je, da o njih odločajo davčni inšpektorji in nekdo na ministrstvu za gospodarstvo.«
Po njenih besedah mora državo skrbeti, da malo gospodarstvo olajšave za raziskave in razvoj skoraj ne uporablja, ker si morajo majhna podjetja zanjo priskrbeti enako zapleteno in obsežno dokumentacijo kot velike družbe.
Infografika: Delo
Doslej 86 pregledov
Prav pregledi finančne uprave so v gospodarskih interesnih združenjih sprožili zahteve, naj ministrstvo za gospodarstvo natančneje pojasni svoja merila za raziskave in razvoj. Po podatkih finančne uprave je bilo od januarja do 18. oktobra v nadzornih postopkih, torej prek inšpekcije in kontrole, končanih 86 pregledov zaradi davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj – 66 prek kontrolorjev in 20 prek inšpektorjev.
»Skupni znesek ugotovljenih nepravilnosti pri uveljavljanju te davčne olajšave je znašal 1.039.717 evrov, od tega 425.384 evrov prek popravkov obračunov in samoprijav,« nam o učinkih odgovarjajo v finančni upravi (glej tabelo).
Nadzorniki finančne uprave po različnih merilih presojajo utemeljenost olajšave za raziskave in razvoj. Pri tem se sklicujejo na zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in davčnem postopku ter na pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Prek pravilnika nadzorniki uporabljajo tudi mnenja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki temeljijo na dokumentu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), znanem kot priročnik Frascati.
Inšpektorji med pregledi pri zavezancih torej ugotavljajo le, ali imajo vsa dokazila, da njihove raziskave in razvoj ustrezajo merilom, po katerih je zanje mogoče uveljaviti olajšavo. Tretja priloga k pravilniku vsebuje deset dodatnih vprašanj za ločevanje raziskav in razvoja od povezanih dejavnosti: »Če projekt ne vsebuje dovolj elementov za potrditev raziskovalno-razvojne dejavnosti, je kot osnova za uveljavljanje olajšave nepopoln. Dokazila, kot so doktorske dizertacije in znanstvene publikacije, pomagajo inšpektorjem, da se lažje opredelijo, ali je neko dejavnost mogoče šteti kot raziskovalno in razvojno.«
Pri tveganih skupinah
Za inšpekcijske in kontrolne postopke, ki so jih opravili do 18. oktobra, so pri izboru zavezancev za nadzor upoštevali ustaljena merila, poudarjajo v finančni upravi: »Po analizi tveganja smo izbrali zavezance, pri katerih smo ocenili, da bi lahko prišlo do nepravilnosti. Med 86 zavezanci, ki so bili vključeni v nadzor in se je ta že zaključil, smo pri vsakem drugem zavezancu odkrili nepravilnosti.«
Lani je olajšavo za raziskave in razvoj uveljavljalo 764 zavezancev, skupaj za okoli 271 milijonov evrov.
