Operacija Mercatuš: vladni partnerji brez informacij

Ljubljana – Zamisel o sočasnem reševanju Mercatorja in Tuša koalicijskima partnerjema ni tuja, čeprav podrobnosti ne poznata. Država naj odigra posredniško vlog in naj ne meri na lastništvo, pravijo v SD. V Desusu pa še niso povsem odpisali zamisli o pretvorbi trgovcev v potrošniške zadruge.

Potem ko smo včeraj poročali o zadnji zamisli politike, po kateri bi Mercator poskušali iz objema nasedlega Agrokorja potegniti z zasebnim finančnim skladom in ga združiti s prav tako prezadolženim Tušem, smo preverili odnos koalicijskih partnerjev do takšne zamisli.

»Najslabše za Mercator bi bilo, če bi spet postal plen ozkih interesov, pa naj bodo politični ali zasebni,« so svoj komentar operacije Mercatuš začeli v SD, ki jo vodi minister za kmetijstvo Dejan Židan.

Za SD je najpomembneje predvsem ohraniti Mercatorjevo vlogo velikega delodajalca kot ključnega kanala prodajalca za slovensko industrijo hrane in pijač ter kot podjetje, od katerega je – ne glede na njegovo lastništvo – odvisen velik del slovenskega gospodarstva.

Ura resnice za Agrokor šele prihaja

Pomembno je, da je Mercator zaščiten kot družba sistemskega pomena, saj bi jo težave lastnika sicer lahko resno ogrozile. Glede tega imajo v koalicijski SD enako mnenje kot minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, da je pred poletjem sprejeti zakon (tako imenovani lex Mercator) dal pričakovane rezultate, da se težave Agrokorja ne bodo reševale na plečih Mercatorja, njegovih zaposlenih in dobaviteljev. Ključno obdobje pa šele prihaja, saj višina Agrokorjevih obveznosti in način njihovega reševanja še nista jasna, prava velikost premoženja in dolžniške luknje bo predvidoma znana v prihodnjih tednih.

V SD glede lastništva Mercatorja poudarjajo, da je treba poiskati poti, da v igro kot dolgoročni lastniki vstopijo predstavniki slovenskih dobaviteljev, tu pa vidijo priložnost tudi za sodelovanje potrošnikov. »Država ima – zaradi javnega interesa, ki se kaže predvsem v zaščiti delovnih mest, potrošnikov in slovenskih podjetij – pri tem lahko pomembno posredniško vlogo in ni nujno, da meri na ponovno državno lastništvo,« pravijo v SD. Hkrati svarijo tako pred brezglavim hitenjem kot pred odlašanjem z rešitvami z izgovorom, da »se država ne sme vmešavati v gospodarstvo«.

Zamisel o potrošniški zadrugi še ni mrtva

Tudi na drugi koalicijski strani, v Desusu, ki ga vodi zunanji minister Karl Erjavec, podrobnosti operacije Mercatuš ne poznajo. Tadej Slapnik, ki je na predlog Desusa postal državni sekretar v kabinetu premiera Mira Cerarja, nam je pojasnil, da ga o novih zamislih za reševanje dveh trgovcev nihče ni obvestil in da v tovrstne vladne dejavnosti že več let ni več vključen.

Slapnik, ki je v Cerarjevem kabinetu pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo, je prepričan, da je izhod za Tuš še vedno lahko v pretvorbi v potrošniško zadrugo. »Možnost s potrošniško zadrugo je vedno na mizi. Ta predlog za Tuš pred dvema letoma ni uspel, kar pa ne pomeni, da ni izvedljiv,« nam je povedal Slapnik.

Poudaril je, da imajo v razvitih evropskih državah potrošniške zadruge od 20 do 30 odstotkov maloprodajnega trga. Če je zadruga res tako dobra rešitev, zakaj se ji v primeru Tuša in Mercatorja vsi tako vztrajno izmikajo? »Navadno gre proces združevanja v zadruge od spodaj navzgor. Redko so bili uspešni poskusi združevanja, ki so bili spodbujeni od zgoraj,« priznava Slapnik.