Osrednjeslovensko gospodarstvo: močno in uspešno

Podjetja so ustvarila dobrih 1,9 milijarde evrov čistega dobička, neto čistega dobička pa je bilo lani slabih 1,3 tisoč evrov, to je 40,6-odstotni delež v državi.

Objavljeno
18. maj 2017 19.40
Otvoritev prenovljene šolske trgovine KRUHarije in CUKRnije, BIC, v Ljubljani, 1.2.2017. [BIC, kruh, trgovina, otvoritev, prodajalke]
Silva Čeh
Silva Čeh
Ljubljana - Osrednjeslovenska regija se je po uspešnosti poslovanja gospodarskih družb, podjetnikov in zadrug lani daleč najbolje odrezala: njeno gospodarstvo je doseglo 1,3 milijarde evrov neto čistega dobička, povprečne plače so prehitele mesečne povprečne bruto plače na državni ravni za več kot sto evrov in so znašale 1643 evrov. Ocena vodje ljubljanske izpostave Ajpesa Tomaža Žganjarja je logična: gospodarstvo regije je uspešno. 

Osrednjeslovenska regija obsega 25 občin na čelu z Mestno občino Ljubljana in v njej deluje 28.271 gospodarskih družb. Podjetja so ustvarila dobrih 1,9 milijarde evrov čistega dobička, neto čistega dobička pa je bilo lani 1,3 milijarde evrov, kar pomeni 40,6-odstotni delež v državi. Velika večina, 94,5 odstotka teh družb je mikrodružb, velikih družb je samo 0,8 odstotka, a so ta ustvarila skoraj polovico čistega dobička; natančneje 46 odstotkov, kar pomeni 797 milijonov evrov.

Kot je povedal Tomaž Žganjar, je bilo večina ustvarjenega čistega dobička pridelanega na področju trgovine in v dejavnosti vzdrževanja in popravila motornih vozil, saj so te družbe svoj neto čisti dobiček lani v primerjavi z letom prej povečale za 14 odstotkov. Turizma, ki cveti zlasti v Ljubljani, kot uspešno dobičkonosnega (še) niso izpostavili. Zanimivo pa je tudi, da po Ajpesovih podatkih v Osrednjeslovenski regiji največ prispevajo k neto čisti izgubi gradbeniška podjetja in druga, kot jih imenujejo, raznovrstna. Seveda v teh Ajpesovih pregledih niso zajeti podatki finančnega sektorja, ne od bank, ne od zavarovalnic in drugih finančnih družb, ki so tudi pomembni generatorji dobičkonosnih rezultatov.

Številke bodo verjetno tudi nekoliko spremenjene, ko bodo družbe, ki so zavezane k revidiranim poročilom, objavile svoja dokončna poslovna poročila. Po zdajšnjih, ki so prispeli na Ajpes, so podjetja iz Osrednjeslovenske regije skupaj ustvarila za 39,8 milijarde evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kakor leta 2015, odhodkov pa je bilo za 38,3 milijarde evrov. A tako kot pri neto čistem dobičku je tudi pri prihodkih jasno, da jih več kot dve tretjini prispevajo velika in srednja podjetja, ki tudi ustvarijo več kakor 70 odstotkov izvoza, čeprav je teh podjetij skupaj le za slaba dva odstotka. 

Dobro okrevanje po krizi

Vsekakor je osrednjeslovensko gospodarstvo, kjer ima sedež kar nekaj podjetij z znanimi tujimi lastniki ali pa podružnice tujih družb, po krizi dobro okrevalo. Na novo je bilo lani ustanovljenih 2000 novih družb, »na svoje« se je opogumilo stopiti kar 5145 podjetnikov. Seveda so prisotni tudi stečaji, v njihove mline je lani stopilo 343 družb, izbrisanih pa je bilo skupaj 1948 družb. V ljubljanskem in širše osrednjeslovenskem gospodarstvu se očitno precej izboljšuje tudi plačilna disciplina. Ugoden je tudi kazalnik dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog; pravzaprav najboljši v zadnjih petih letih, visok je 1,025, kar pomeni, da podjetja »z dolgoročnimi viri v celoti financirajo dolgoročna sredstva in zaloge«.

Nasploh se izboljšuje tudi gospodarnost podjetij v regiji: na sto evrov skupnih odhodkov so ustvarila 104 evre skupnih prihodkov, čisti dobiček na evrski stotak pa so z dveh evrov leta 2015 lani povišala kar na 3,2 evra. 
V osrednjeslovenskih družbah je bilo lani zaposlenih 172.000 ljudi, neto dodana vrednost na zaposlenega je bila 45.794 evrov, kar pomeni dva odstotka več kakor leto poprej. Poleg drugih dobrih rezultatov se je lani v »velikem« gospodarstvu regije lepo okrepila tudi povprečna plača, namreč za 23 evrov glede na leto poprej, in tudi krepko prehitela povprečno mesečno plačo na državni ravni, ki je bila lani 1536 evrov. 
Pri podjetnikih je bila povprečna plača bistveno skromnejša, 992 evrov. Seveda je tudi »malo« gospodarstvo v regiji doseglo dobre rezultate, saj se je njihov dohodek povečal za 14 odstotkov, medtem ko je na državni ravni zrasel le za desetino.

V regiji jih deluje 14.818, lani so skupaj dosegli skoraj 98 milijonov evrov podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida pa se je pri njih nabralo za 11 milijonov evrov. Samostojni podjetniki so lani ustvarili 86,9 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka; kar ni malo, še zlasti, če vemo, da jih velika večina deluje v mikropodjetjih (14.798). Lani je v regiji delovalo tudi 90 zadrug: 30 od njih jih je ustvarilo 572.000 evrov čistega dobička, 35 pa 462.000 evrov izgube. Skupaj so zadruge lani imele za 74,6 milijona evrov prihodkov in za 74,4 milijona evrov odhodkov. Na koncu so sicer imele za 110.000 evrov neto čistega dobička, a so se tako skupni prihodki kot čisti dobiček zmanjšali v primerjavi z letom 2015.