Papirji ovirajo poglobitev morja in razvoj Luke Koper

Koper – Luka Koper že več let zamuja s poglobitvijo morskega dna. Zaradi preplitvega morja skoraj vsak dan manj pretovorijo zabojnikov, kot bi jih lahko. Pričakovanega gradbenega dovoljenja še zmeraj ni.

V četrtek zvečer je Krajevna skupnost (KS) Ankaran izdala soglasje za gradnjo ene kasete, predsednik luške uprave Gašpar Gašpar Mišič zatrjuje, da bi gradbeno dovoljenje zdaj lahko dobili do konca oktobra. Narobe je, da Luka že pred leti ni poglobila morskega dna, naravnost nezaslišano pa, da zdaj že več kot eno leto ureja papirje in še nima gradbenega dovoljenja za izdelavo kasete na kopnem, kamor morajo odlagati izkopano morsko blato.

Gradbenega dovoljenja še ni

Pred dobrim letom so že skoraj uredili, da bi gradili deponijo (kaseto) na parceli 7A na območju luškega prostorskega načrta, vendar je prostorskemu načrtu kljub temu nasprotovala KS Ankaran, ki je dobila potrditev tudi na ustavnem sodišču. Zemljišče je knjiženo v zemljiški knjigi kot last občine Koper, v Ankaranu pa vztrajajo, da gre za nerazdeljeno skupno premoženje dveh občin in da se morata oni dogovoriti, kdo in kako bo dobil nadomestilo. Zato tudi na četrtkovi seji sveta KS (občine v ustanavljanju) Ankaran parcela 7A ni dobila ankaranskega soglasja in zaradi tega ministrstvo za infrastrukturo verjetno še ne bo izdalo gradbenega dovoljenja za to kaseto.

Nekoliko drugače je z drugo deponijo (kaseto) na parceli 799 v Serminu, ki je v državni lasti in je država Luki Koper že dovolila gradnjo deponije za odlaganje mulja iz morja. Za to parcelo je Ankaran v četrtek dal soglasje in zapletov ne bi bilo, edina ovira je bil bonitetni razred. Predsednik uprave Mišič je namreč ugotovil, da je zemljišče uvrščeno v visok kmetijski bonitetni razred, zaradi česar bi morala Luka za spremembo namembnosti plačati 350.000 evrov. Pri ustreznih državnih službah je naročil analizo zemljišča (ki je v depresiji in velikokrat poplavljeno), za katerega so že dobili uradno potrditev, da ne spada v deklariran bonitetni razred. »Včeraj smo z dokumenti dopolnili vlogo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, zaradi česar bi nam ministrstvo lahko kmalu izdalo gradbeno dovoljenje.« Na ministrstvu so nam potrdili, da mora Luka Koper dopolniti vlogo s postopkom spremembe bonitetnega razreda in z mnenjem občine v ustanavljanju.

Gašpar Gašpar Mišič nam je odgovoril, da si na vse načine prizadeva za poglobitev prvega bazena že konec januarja 2014. Dejal je, da sta se na razpis za izvedbo kasete prijavila dva ponudnika, ki bosta ponudbi oddala do 5. novembra, takoj zatem bo mogoče izbrati izvajalca. »Do 5. novembra bi lahko dobili gradbeno dovoljenje, na njegovo pravnomočnost pa nam ne bo treba čakati en mesec, če se bodo vse stranke, ki se strinjajo z njim, odpovedale možnosti pritožbe. Če bi izvajalci pohiteli, bi januarja zagotovo imeli kaseto izdelano in bi začeli poglabljati morje.«

Večji del vplovnega kanala do luškega akvatorija je država že avgusta poglobila na 14 metrov, zdaj se dogovarjajo za dodatne poglobitve pred pristaniščem.

Izguba strateške prednosti

Na poglobitev morskega dna ladjarji v Luki Koper čakajo že tri leta. Zaradi preplitvega morja morajo ob vsakem prihodu v Koper dvakrat po nepotrebnem pluti v Trst (najprej gredo tja odložiti zabojnike, da se ladja dvigne iz morja, potem odplujejo v Koper in se vrnejo v Trst, da jo napolnijo). Tako Slovenija izgublja pomembno strateško prednost, in to zaradi počasnosti pri formalnostih. Na to so veliki ladjarji že pred letom opozorili slovensko vlado. Če do konca januarja morje v Kopru ne bo poglobljeno, bo koprsko pristanišče dobilo še eno črno piko. Dobilo bo oznako tveganega pristanišča, tako kot jo je dobilo pri najpomembnejših svetovnih ladjarjih, ko so predstavniki vlade po desetih letih prizadevanj za drugi tir in pripravi dokumentov tik pred izdajo gradbenega dovoljenja izjavili, da drugega tira verjetno ne bodo gradili. Obljube ladjarjem o tem, kdaj bo morje poglobljeno, so v Kopru v kratkem času dvakrat prelomili.