Tiskane izdaje
Na združenju za papirno in papirno predelovalno industrijo na Gospodarski zbornici Slovenije ravno zdaj med podjetji izvajajo anketo, ki bo natančneje pokazala razmere v letu 2017, pravi direktorica združenja Petra Prebil Bašin.
»Leto 2016 je bilo uspešno, povečale so se količine izdelanega papirja in kartone ter embalaže. Za leto 2017 lahko v zvezi s količinami z gotovostjo povem, da je podobno preteklemu letu,« ugotavlja Prebil Bašinova. Podatki za tretje četrtletje letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem leta 2016 za Evropsko unijo po njenih besedah kažejo na 1,3 odstotka večjo proizvodnjo papirja in kartona, pri proizvodnji celuloze pa je proizvodnja večja celo za 2,5 odstotka.
Glavna značilnost letošnjega leta so bile visoke cene odpadnega papirja, papirja za recikliranje, predvsem v prvem in drugem četrtletju, pravi direktorica združenja papirničarjev. Velike količine odpadnega papirja namreč odkupi Kitajska. Njihovo veliko povpraševanje draži odpadni papir. Podražitev so najbolj občutile papirnice, ki v proizvodnji uporabljajo zvečine papir za recikliranje. Po podatkih združenja v Sloveniji odpadni papir predstavlja »generalno kar 62 odstotkov surovine, ki jo šest slovenskih papirnic uporablja za proizvodnjo papirja«. Na področju odpadnega papirja so se cene že umirile, pravi Prebil Bašinova: »Poleti so se cene spet približale ravni iz zadnjega četrtletja leta 2016.«
Presenečenje iz lateksa
Odpadni papir kot surovino skoraj izključno uporabljata Vipap Videm Krško in Količevo Karton. Obe papirnici, kot tudi drugi štiri v Sloveniji, pa se po besedah sogovornice zelo razlikujejo po svojem končnem izdelku: »Tako na primer v Vipapu izdelujejo časopisni in druge grafične papirje, preusmerjajo pa se na t embalažne papirje. Količevo karton izdeluje embalažne kartone, Paloma higienske izdelke ... Govorimo torej o izdelkih z bistveno različno dodano vrednostjo. Na splošno pa se dogaja, da papir izgublja vlogo kot medij za pisanje in tisk, kar je posledica digitalizacije našega vsakdana. Vse pomembnejša pa postaja embalaža, kjer se poraba povečuje.« K temu veliko prispeva spletna prodaja, »ki zahteva velike količine embalaže, dodani so vedno tudi papirni dokument. Spletna prodaja je tako pomemben rastoči trg porabe papirja.«
Slovenske papirnice imajo tako raznovrstno proizvodnjo, da si na domačem trgu med sabo skoraj ne konkurirajo, poudarja Petra Prebil Bašin: »Na splošno so slovenske papirnice v evropskem merilu majhne, nišne proizvajalke določenih vrst papirjev. Prav zato so prilagodljive in fleksibilne. Na trgu so konkurenčne, med sabo pa ne.«
Letošnje leto je papirničarjem prineslo še eno presenečenje, pravi direktorica njihovega združenja Petra prebil Bašin: »Vse porabnike so letos presenetile tudi nepričakovano visoke cene lateksa, ki se v proizvodnji papirja uporablja kot polnilo in vpliva na mehanske lastnosti papirja.« Po nekaterih ocenah analitikov trga surovin so cene lateksa navzgor pognale predvsem špekulacije dobaviteljev, potem ko so se proizvodne kapacitete nekoliko zmanjšale.
Uspešno leto 2016
Leto 2016 je bilo po ocenah združenja za papirno in papirnopredelovalno industrijo uspešno (glej graf): »Panoga je lani ustvarila 785,4 milijona evrov prihodkov, 568 milijona evrov izvoza, 175 milijonov evrov dodane vrednosti in 20,9 milijona evrov neto čistega dobička.« Kot velik premik na bolje v združenju ocenjujejo tudi zaključek negotovega položaja v Palomi, potem ko je družba dobila novega strateškega lastnika.
Danes je že mogoče reči, da je večina papirnic v Sloveniji v tuji lasti, poudarja sogovornica: »Tuje lastništvo v slovenskih papirnicah lahko ocenimo le pozitivno. Zadnja z novim lastnikom je Paloma, z istim ciljem se trenutno ubadajo v Vipapu. Skupno vsem tem družbam je, da so podjetja ostala in postala mednarodno konkurenčna. Veliko je bilo investicijskih vlaganj v razvoj tehnologije, pa tudi mnogo takšnih, ki so izboljšale okoljski odtis delovanja papirnic. Investicijska vlaganja pa bodo nujna tudi v prihodnje.«
Slovenske papirnice povprečno izvozijo 87 odstotkov papirja, zato je zanje mednarodna konkurenčnost zelo pomembna, dodaja Prebil Bašinova: »Podjetja z mednarodnim lastništvom imajo boljši vpogled v razmere v tujini in tudi lažje prevzemajo dobre prakse, za katere smo si prizadevali tudi v Sloveniji. Pri energentih smo recimo dosegli, da so obdavčitve slednjih konkurenčne papirnicam drugje v Evropski uniji, kar v preteklosti ni veljalo.«
Čas za nove stroje?
Na vprašanje, kateri so najsodobnejši tehnološki dosežki slovenskih papirničarjev, sogovornica odgovarja: »Papirna industrija je veja kemijske industrije in proizvodnja papirja je pravzaprav formula z neznanim številom spremenljivk. Spreminjajo se sestavine formule – torej osnovni gradniki papirja, to so vlakna, polnila in veziva. Hkrati se uvajajo druge tehnološke novosti. Vsaka papirnica išče torej idealno recepturo, da bi izdelala papir, ki po svojih lastnostih ustreza namenu uporabe.«
Slovenske papirnice so lani proizvedle 756.201 ton papirja – težko si je predstavljati, da vse to delo opravi majhno število papirnih strojev. Le dve od slovenskih papirnic imata po tri stroje. »Papirni stroji so zanimivost te industrije, saj gre za postrojenja, dolga 100 in več metrov, v več nadstropjih. Že dolgo nismo imeli novega papirnega stroja v Sloveniji, najmlajši so še iz prejšnjega stoletja, a te stroje ves čas vzdržujejo in posodabljajo posamezne dele, tako da so to že zelo avtomatizirane naprave.
Papirništvo je procesna proizvodnja, tako da stroji tečejo vse dni v letu po 24 ur na dan. Ustavijo se le zaradi remontov ali popravil,« pravi direktorica združenja papirne in papirnopredelovalne industrije. Nova gospodarska rast in uspešno poslovanje bosta panogi morda omogočila nove naložbe: »Zdaj je čas za nove investicije, morda celo za kakšen nov papirni stroj.«
V Sloveniji zdaj že dolgo ni več šole za papirničarje. Po dogovoru s papirnicami jih izobražujejo na inštitutu za papir in celulozo. Že prihodnje leto bo najbrž drugače – papirničarji načrtujejo, da se bo na treh lokacijah v učenje papirništva mogoče vključiti prek vajeništva.
