Tiskane izdaje
Razpis je bil prejšnji petek objavljen v tiskani izdaji Financial Timesa (FT) in (dvojezično) na spletni strani AL, zdaj pa je še na spletni strani FT. Dokler postopki tečejo, ga v AL ne komentirajo. Tudi odločitve o tem, kaj bodo naredili z deležem v AAT še niso sprejeli, saj je bil razpis pripravljen prav zato, da bo lažja.
V AAT se s finančnimi težavami srečujejo praktično od vsega začetka, od povsem nepregledno izpeljane izločitve iz AA, na dan pa so prišle, ko je bila slednja AAT prisiljena prodati. Oziroma ko jo je PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje dokapitalizirala, Aerodrom Ljubljana pa spremenil svoje terjatve v lastniški kapital.
Še bolj izrazito se je finančna luknja pokazala lansko jesen, ko je vodenje AAT prevzel Robert Vuga, ki je lani dotlej sodeloval kot izvršni direktor pri reševanju Adrie Airways. Lani je imela AAT okrog 1,2 milijona izgube iz tekočega poslovanja, pravi šok pa so doživeli v začetku letošnjega leta ob stečaju Spanairja.
Robert Vuga že vse od prevzema sedanje funkcije navaja, da so likvidnostne težave posledica same ustanovitve, saj je bilo od 14 milijonov sredstev kar polovico vredno ime. Zato AAT tudi toži AA, čeprav je Vuga prepričan, da je AA pomembna za slovenski prostor in da AAT v AA pomeni zanesljivost.
Adrio Airways so lani dokapitalizirale država in banke, tekoče poslovanje ni pozitivno, je pa v skladu s reševalnim programom. Dejansko bi AA zaradi nekoliko modificirane dokapitalizacije morala imeti nekaj prostih finančnih sredstev, a denarja za AAT sama, še pred začetkom iskanja strateškega partnerja, preprosto nima.
V Adrii Airways ne tožbe AAT ne razpisa ne komentirajo. Lastniki AAT pa tako ali tako vedo, da je AA v procesu prestrukturiranja, zato finančne obremenitve ne pridejo v poštev. V AA se zavedajo, da je AAT za njihovo delovanje pomemben akter, saj servisira njena letala v domači bazi.
Direktorji štirih letalskih družb z območja nekdanje Jugoslavije so prejšnji petek v Miločeru pri črnogorski Budvi ugotavljali, da so pogoji za poslovanje kljub rasti števila potnikov izjemno težki. Na to vplivajo visoke cene goriva, stroški kontrole letenja in visoke cene letaliških storitev ter storitev oskrbe letal, so zapisali v sporočilu po sestanku.
Direktorji Adrie Klemen Boštjančič, Jata Vladimir Ognjenović, Croatie Srećko Šimunović in Montenegra Zoran Djurišić so se strinjali, da je sodelovanje letalskih drzužb z območja nekdanje Jugoslavije dobrodošlo in nujno, saj so si lokacijsko usojene. Dosedanje sodelovanje - od skupnih letov do različnih pogodb o sodelovanju - bi lahko nadgradili do vzajemnega izkoriščanja flote, glede na potrebe posamezne družbe.
Med sklepe so direktorji zapisali še usklajevanje voznih redov, skupen nastop v odnosu do regulatornih organov, morda celo skupno odpiranje novih letov, usklajeno nabavo goriva, opreme za letala in nadgradnje tehnologije, kar bi lahko racionaliziralo stroške poslovanja.
V Adrii Airways pa so poročanje nekaterih medijev o povezovanju s Croatia Airlines demantirali, saj se poslovodstvi letalskih družb Adria Airways in Croatia Airlines nista nikoli pogovarjali o povezovanju v holding, pa tudi sicer nič ne vedo, da bi kjerkoli potekali tovrstni razgovori. Obe družbi sicer poslovno redno in uspešno sodelujeta, kar je posledica bližine trgov, kakor tudi članstva v Star Alliance.
