Pekarna Blatnik: Stečaj je tako ali tako neizogiben

Ljubljana – »Odločitev bom sprejel v ponedeljek, vzel sem si čas za premislek čez vikend. Pravzaprav nimam kaj premišljevati, globoko v sebi sem se že odločil. Stečaj je tako ali tako neizogiben,« je Tomaž Blatnik včeraj napovedal konec agonije nekoč svoje uspešne pekarne.

Da bo odločitev o stečaju znana zelo hitro, »v enem tednu, desetih dneh« je napovedal tudi Bojan Fink, predsednik upniškega odbora Pekarne Blatnik, ki je od decembra v postopku prisilne poravnave. Po zadnjem sestanku upniškega odbora na začetku tega tedna ni več dvoma, da tudi upniki ne verjamejo več v uspeh prisilne poravnave.

»Zdaj je samo še agonija, ki jo je treba končati, da vsaj ljudje dobijo nekaj, pa še to bo trajalo tri mesece, da bodo dobili iz jamstvenega sklada ... Kakšnega bi bilo dobro povprašati po zdravju in ga privezati na sramotilni steber sredi Ljubljane, ker ni prav nobene potrebe, da so to uničili. Bo pa še zanimivo, mislim, da se bo v postopkih marsikaj razkrilo, čeprav ob naši zakonodaji in ravnanju naših sodišč ne dam nič na to,« pravi predsednik upniškega odbora, ki mu je žal za uničenje »prav simpatične, nove pekarne«, v kateri je bilo zaposlenih 180 ljudi.

»Zelo malo primerov prisilne poravnave je bilo uspešnih. Tu pa ni nobenih možnosti, da bi bila prisilna poravnava uspešna. Naša zakonodaja je taka, da je prisilna poravnava legalna kraja in je torej popolnoma nepotrebna zadeva, saj pomeni, da bomo upniki izgubili vse, nezavarovanih je približno štiri milijone evrov. Upnikov nas je okrog 300, sedem, osem je takih s po okrog sto tisoč evrov vložka,« pojasnjuje Fink iz podjetja Reprokolinska (nekdanji pekarski del Kolinske). In dodaja: »Vemo, da bomo ta denar izgubili, hkrati pa želimo to agonijo končati, da delavci dobijo denarno pomoč in da uveljavijo svoje pravice.«

Tudi zamenjava poslovodstva ni pomagala

Po oceni upniškega odbora Pekarne Blatnik je poslovodstvo družbe povsem izgubilo kredibilnost pri dosedanjih ključnih dobaviteljih, v zadnjem času pa se erozija poslovnih odnosov kaže tudi v odnosih do kupcev, ki so začeli ustavljati naročila. Zaupanje poslovnih partnerjev in s tem vzpostavitev normalnega poslovanja bi lahko povrnila zamenjava poslovodstva, piše med drugim v poročilu s seje upniškega odbora, ki je bila pred dnevi in je objavljena na spletnih straneh Ajpesa. A tudi po nedavni zamenjavi, ki je sledila priporočilu upniškega odbora, po katerem je direktor pekarne Robert Ferko odstopil, vodenje pa je začasno prevzel njen ustanovitelj Tomaž Blatnik, je vse bolj jasno, da je pred vrati stečaj.

»Vse skupaj je groza in strah. Čutim se objektivno odgovornega ne glede na vse posledice,« pravi Tomaž Blatnik, ki se je skupaj s hčerjo, ki je zdaj prevzela skrb za proizvodnjo, vrnil v pekarno. Sicer pa, kot pravi, vsi domači delajo dneve in noči, tako kot so delali takrat, ko so začeli s pekarno. »Zdaj krpamo proizvodnjo, ki je padla na polovico prejšnje. Vse se plačuje z avansi, dobavitelji nam še kar zaupajo, tudi blagovna znamka in kakovost očitno še nekaj pomenita,« pravi in prizna, da plačila za delavce niso zagotovljena in jim le po kapljicah dajejo akontacijo skupaj s plačanimi prispevki od oktobra naprej. Za neplačane prispevke pred tem pa da je vse odvisno tudi od dogovora z državo.

Spomnimo, da se je dogajanje s Pekarno Blatnik začelo zapletati pred poldrugim letom po vstopu Roberta Ferka, odslovljenega direktorja Elana, v lastništvo pekarne, ki je po takratni, skoraj dvomilijonski finančni injekciji, načrtovala skokovito rast blagovne znamke Happypek.

Ferko se bo elegantno izmazal

Ferko je skupaj s svojo taščo Marto Jelševar pridobil 40-odstotni lastniški delež pekarne, med lastnike pa se je vpisal tudi trženjski strokovnjak Arik Gilboa iz Izraela. Pekarna je bila po načrtu dokapitalizacije lastniško razdeljena po petinah: Ferko, Jelševarjeva, Gilboa, Anica in Tomaž Blatnik.

»Ali je bil denar vplačan, ne vem, ker sva bila z ženo Anico od 6. novembra 2011 odmaknjena od vseh podatkov pekarne. Verjel sem, da je bil vplačan. O tem smo se potem pogovarjali še maja lani. Ferku smo predlagali, da izstopi iz lastništva ali da izstopimo mi ali pa da oddelimo trgovine. Odločil se je, da trgovine ostanejo nam,« pojasnjuje Blatnik, ki nase prevzema objektivno krivdo za to, kar se je zgodilo s pekarno, ker je preprosto preveč zaupal, »v dobri veri, da bomo uspešno delali«.

Za družino Blatnik je to grozno, pravi Fink, saj so »delali za otroke, zdaj pa, če bo šlo tako naprej, bodo izgubili še vse, kar imajo, kar je druga katastrofa. Žal so dajali poroštva. Gospod Ferko se bo elegantno izmazal, vendar bi moralo biti obratno.«