Po stagnaciji spet rast ekološke pridelave pri nas

Gornja Radgona – Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo konec lanskega leta v Sloveniji 3049 kmetij vključenih v ekološko pridelavo in prirejo na skupno 38.668 hektarih kmetijskih površin. To je 13,6 odstotka več kmetij na deset odstotkov več površin kot leta 2012.

Po besedah Valentine Aleksič z mariborskega certifikacijskega zavoda Kon-cert, ki je danes na sejmu Agra vodila posvet o ekološkem kmetovanju, se je tako v lani število ekoloških kmetij po nekajletni stagnaciji že drugo leto zapored povečalo. Zdaj so v ekološko pridelavo usmerjeni dobri štirje odstotki vseh slovenskih kmetij na 8,4 odstotka vseh kmetijskih površin v uporabi.

Največ teh površin je travnikov

A podatek o razmeroma velikih površinah z ekološko pridelavo je malce varljiv, saj je skoraj 88 odstotkov vseh teh površin travnikov, poljščine pridelujejo ekološki kmetje le na osmih odstotkih ekološkemu kmetovanju namenjenih površin, sadovnjakov je slabe tri odstotke teh površin, odstotek je vinogradov, manj kot odstotek pa vrtnin.

Zakaj tako, smo vprašali Jožeta Rantašo z inštituta Kon-cert. »Največ ekoloških kmetijskih gospodarstev deluje na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji. V Sloveniji pa na takšnih območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja prevladuje živinoreja in kmetje si na teh območjih tudi na ta način poskušajo nekoliko zvišati dohodke. Zato med površinami ekoloških kmetij tako močno prevladujejo travniki. Povečalo se je tudi število ekoloških pridelovalcev oljk in zelenjadarjev, ki pa so se v kontrolo vključili predvsem zaradi samega trga. Največji ekološki zelenjadar pod našo kontrolo ekološko zelenjavo prideluje na desetih hektarih površin. To pomeni, da trg za ekološke pridelke in izdelke v Sloveniji je.«

Smiselno pridobiti ekološki certifikat

Trg res obstaja, toda ekološka pridelava zahteva več dela, vlaganj, tveganja in tudi več truda pri prodaji pridelkov in izdelkov, pa je na posvetu opozorila lastnica ekološke kmetije Zeliščni vrt Cvetka Katarina Kovačič: »Kupci so danes precej ozaveščeni in zahtevni, in če jim kdo ponuja ekološke pridelke ali izdelke, hočejo takoj videti certifikat. Zato je, če se kdo že ukvarja z ekološko pridelavo in hoče kaj tudi prodajati, smiselno pridobiti ekološki certifikat.«

Ker sama iz ekološko pridelanih zelišč izdeluje domače kozmetične preparate, ki so zaradi dodatnih ekoloških sestavin temu primerno dražji, se mora pri prodaji toliko bolj potruditi. »Dobro je treba premisliti, kaj pridelovati, kaj izdelovati in po kakšni ceni to potem prodajati, da vse delo ne bo zaman.«

Tudi o tem, kako na noge postaviti lesnopredelovalno industrijo

Žledolom je bil sicer velika katastrofa, a tudi priložnost za razmislek o ponovnem oživljanju gozdno-lesne verige. Ker smo jo po osamosvojitvi skoraj do konca uničili, bodo hlodi iz naših gozdov še naprej potovali na žage v tujino, z njimi pa dobiček, ki bi ga lahko ustvarjali doma.

Takšna je bila skupna ugotovitev z dveh okroglih miz, ki sta ju, kako značilno za slovensko nepovezanost pri izkoriščanju našega gozdnega bogastva, danes na kmetijsko-živilskem sejmu Agra ob istem času na dveh različnih koncih pripravila Zavod za gozdove Slovenije z Biotehniško fakulteto in ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Na okrogli mizi zavoda za gozdove je bilo govora predvsem o sanaciji posledic žledoloma. Po najbolj svežih podatkih (do 18. avgusta) je bilo od skupno približno 9,4 milijonov kubikov od žleda poškodovane lesne mase na 602.000 hektarjih gozdov pospravljenih 2,4 milijona kubičnih metrov ali dobra četrtina. Očiščene so že skoraj vse gozdne ceste in usposobljenih 77 odstotkov gozdnih vlak. Ob gozdnih cestah na prodajo in odvoz še čaka nekaj čez sto tisoč kubičnih metrov lesa, večina hlodovine pa gre v tujino.

Delo v poškodovanih gozdovih je doslej zahtevalo precej več delovnih nezgod kot običajno: letos se je zgodilo že 69 težjih nesreč, ki so terjale tudi 11 smrtnih žrtev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je približno tretjina vseh letošnjih nesreč neposredno povezanih s sanacijo škode po žledolomu. A glede na skupno količino posekanega lesa je bilo število nesreč manjše kot običajno, saj se v nevarnih pogojih dela niso lotevali tisti, ki nimajo dovolj znanja in izkušenj.

»Les nam je v breme«

Na okrogli mizi kmetijskega ministrstva pa so sogovorniki ugotavljali, da v Sloveniji lesnega bogastva nismo sposobni pametno uporabiti. Marko Lukič iz Lumarja je denimo dejal, da po 23 letih uničevanja slovenske lesnopredelovalne industrije ta sedaj ni sposobna predelati niti običajnih, kaj šele letošnjih povečanih količin količin lesa iz slovenskih gozdov. »Ob vsem tem gozdnem bogastvu nam je les sedaj bolj v breme,« je dejal. Franc Pohleven z biotehniške fakultete je dodal, da Slovenija še vedno ni prepoznala pomena in vrednosti lesa, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je opozoril, da je velika ovira boljšemu gospodarjenju z gozdom zelo razdrobljeno zasebno lastništvo slovenskih gozdov in da bo država v prihodnje morala vzpodbujati povečevanje posesti in povezovanje lastnikov. Jošt Jakša s kmetijskega ministrstva pa je dejal, da je 60-odstotna gozdnatost Slovenije varljiv podatek, saj to vendarle pomeni le 1,2 milijona hektarjev gozdov, kar je zelo malo v primerjavi na primer s Švedsko, ki jih ima 100 milijonov hektarjev. Zato bomo v Sloveniji v prihodnje morali skrbeti bolj za kakovost kot za količine lesa.