Tiskane izdaje
Koper − Pred kratkim se je v slovenski javnosti pojavilo ime južnokorejskega logista Glovis. Samo zato, ker je eden od njegovih direktorjev bolj za šalo kot zares omenil možnost, da bi Glovis kupil koprsko Intereuropo. To je za zdaj neuresničljivo. Večjo pozornost vzbuja podatek, koliko posla lahko ustvari majhen Glovis: 15 zaposlenih na leto ustvari 70 milijonov evrov prihodka!
Glovis je v večinski lasti južnokorejske multinacionalke Hyundai in njegov hišni logist. Po svetu je v Glovisu zaposlenih od 4000 do 5000 uslužbencev, v Evropi od 600 do 700. Od tega je v koprski filiali zaposlenih 15 delavcev redno in deset začasno, pravi pomočnik direktorja podružnice Ronald Dovžak. Njegov direktor je na Dunaju, toda koprska podružnica posluje z vsemi elementi samostojnega podjetja. Zato pomočnik direktorja tudi ve, da so lani ustvarili približno 70 milijonov evrov prihodkov, to je skoraj polovico zaslužka Luke Koper, v kateri je zaposlenih kar 800 delavcev.
Petina vseh zabojnikov v Luki
Glovis za Hyundai upravlja oskrbovalne verige in skrbi za celotno logistiko blaga, ki je na poti iz Južne Koreje v Srednjo Evropo, predvsem na Slovaško in Češko, in v nasprotni smeri. Devet desetin kontejnerske dobave za slovaško Kio in češki Hyundai gre prek koprskega pristanišča. V obe tovarni Korejci vozijo vse avtomobilske dele, dele motorjev in pločevino. Tako prepeljejo skozi Luko 120.000 zabojnikov (to je skoraj petino vseh v Luki) in 60.000 Hyundaijevih ali Kijinih avtomobilov.
»Pločevino vozimo iz Koreje, upravljamo pa prevoz samo četrtine avtomobilov teh dveh korejskih proizvajalcev, ker za njihovo logistiko skrbijo tudi drugi špediterji in logisti. Na Češkem in Slovaškem izdelujejo le tri tipe kie in tri tipe hyundaiev, vse druge pripeljejo z ladjami iz drugih delov sveta. Tako za nas pripelje Glovisova ladja za Evropo kakih 5000 avtov vsakih 35 dni ali desetkrat na leto. Od tega jih 1500 do 2000 pretovorimo v Kopru, preostale pa drugod. Slovaške in češke avte pa prek Luke Koper prevažamo predvsem za sredozemske in afriške države, najbolj za Izrael in Turčijo. Avtomobile, ki gredo na ruski trg, pripeljejo tja z vlakom, jih razstavijo in potem kot dele uvozijo in spet sestavijo, a se še zmeraj izplača,« pojasnjuje Dovžak.
Po Dovžakovih besedah so Korejci nadvse občutljivi na vse ovire, ki nastajajo v poslih, še posebej ker gre za dobave po sistemu »just in time«. Tako jih je pred tremi leti nadvse motila burja, zaradi katere je bilo koprsko pristanišče skoraj deset dni zaprto. »Blago smo morali pretovarjati v Benetkah in Ravenni in ga od tam voziti za Češko in Slovaško. Zdaj si tržaško pristanišče nadvse prizadeva, da bi dobilo košček našega posla. In ga tudi bo. Eno desetino smo pretovarjali na severu Evrope, ker hočejo imeti lastniki vedno še vsaj eno alternativno pot. Zdaj bodo po vsej verjetnosti to desetino postopoma preselili v tržaško pristanišče.
Najbolj neverjetno se zdi, da Korejci s Slovaške in Češke odpeljejo tudi vso odpadno pločevino in plastiko. »Vse to zmeljejo in odpeljejo v Korejo, kjer iz surovin spet izdelajo pločevino. Vožnja je skoraj brezplačna, saj se zabojniki vračajo polni. Poleg odpadnih surovin pa s temi zabojniki vozijo tudi drugo blago.
