Tiskane izdaje
Ljubljana – Zgodnja podjetniška aktivnost odraslega prebivalstva v Sloveniji se je lani znova nekoliko zmanjšala in znaša 5,9 odstotka. Kot še kažejo prvi rezultati analize največje svetovne raziskave podjetništva Global Entrepreneurship Monitor 2015 (GEM), pa so v Sloveniji zabeležili več zaznavanja poslovnih priložnosti.
Tako se je Slovenija glede na indeks TEA – ta se uporablja za merjenje deleža odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima podjetje, vendar ne dlje kot tri leta in pol – uvrstila na 53. mesto izmed 60 držav, ki so bile lani vključene v raziskavo GEM, oziroma na 19. mesto izmed 24 sodelujočih evropskih držav. Najvišje je uvrščena Latvija (s 14,1 odstotka zgodnje podjetniško aktivnega odraslega prebivalstva), najniže pa Bolgarija (3,5 odstotka).
»Podatek, da indeks TEA v Sloveniji nekaj zadnjih let upada, še ni alarmanten, ampak nas opozarja, da bodimo pozorni na dogajanja okoli nas. Vsekakor drži, da poslovno okolje pri nas ni najbolj spodbudno za podjetništvo, zaradi česar se tudi ne premaknemo z repa zadnje tretjine držav, vključenih v raziskavo GEM,« pravi vodja slovenskega tima GEM profesor doktor Miroslav Rebernik z Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki je raziskavo opravil pri nas.
Samozaposlitev iz nuje
Največ zgodnje podjetniške aktivnosti je raziskava zasledila v manj razvitih državah, zlasti v Afriki in Južni Ameriki, vendar gre tam v veliki meri za podjetništvo iz nuje, ker je samozaposlitev pogosto edina možnost za ustvarjanje dohodka in izhod iz revščine. Največ podjetništva iz nuje v Evropi je v Makedoniji in na Hrvaškem. V Sloveniji se je delež podjetnikov iz nuje lani zmanjšal in se ustalil na ravni iz leta 2013.
»Takšen trend je dober, saj so podjetniki iz nuje v povprečju manj razvojno naravnani, manj zaposlujejo in so tudi manj konkurenčni. Ob zmanjševanju deleža podjetnikov iz nuje bi se moral povečati delež podjetnikov zaradi izkoriščanja priložnosti, kar pa se lani ni zgodilo,« pojasnjuje Miroslav Rebernik.
Se je pa nekoliko povečalo zaznavanje poslovnih priložnosti za začetek novega posla ali ustanovitev podjetja (glej graf), in sicer od 16 odstotkov v letu 2013 na 20,5 odstotka lani, kar pa ni dovolj velika sprememba, da bi Slovenija bistveno izboljšala svojo uvrstitev v svetovnem merilu. Nižje od Slovenije sta se od evropskih držav uvrstili le še Bolgarija (15,8 odstotka) in Grčija (14,2). Med evropskimi državami je bil lani delež zaznavanja poslovnih priložnosti ponovno najvišji na Švedskem (70,2 odstotka) in Norveškem (68,9).
Spoštovani, vendar …
»Čeravno smo lahko zaskrbljeni zaradi upadanja zgodnje podjetniške aktivnosti s 6,5 odstotka v letu 2013 na 5,9 odstotka lani, pa je pozitivno, da se je ob tem povečalo zaznavanje poslovnih priložnosti, ker to obeta, da se bo v prihodnje tudi udeležba v podjetništvu povečala. Seveda, če bo država razumela, da je kakovostno podjetništvo ključnega pomena za okrevanje gospodarstva, in bo izboljšala podjetniški ekosistem, še zlasti davčno politiko in birokratske ovire. Poslovno okolje namreč mora zagotavljati dejansko podporo v razvoj usmerjenemu podjetništvu,« pravi Rebernik.
Raziskava GEM je prav tako pokazala, da je 70 odstotkov ljudi v Sloveniji prepričanih, da so uspešni podjetniki v slovenski družbi spoštovani. Po tem merilu je Slovenija uvrščena na visoko sedmo mesto v evropskem merilu in kaže na to, da ljudje cenijo napor in inovativnost posameznikov, ki jim uspe zgraditi uspešno podjetje.
Največ spoštovanja do podjetnikov izražajo v Izraelu (86 odstotkov) in na Finskem (85), najmanj pa na Hrvaškem (42,3). Kar zadeva delež ljudi, ki menijo, da je začeti podjetništvo dobra karierna izbira, je ta največji na Nizozemskem (80 odstotkov), Slovenija pa se s 53,7 odstotka uvršča približno na sredino lestvice v svetovnem in evropskem merilu.
Visoko spoštovanje uspešnih podjetnikov in več zaznavanja poslovnih priložnosti nista prispevali k višji ravni podjetniškega udejstvovanja med Slovenci. Lani je še manj ljudi kot leto pred tem razmišljalo o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje. Takih je bilo samo desetina. Ta delež uvršča Slovenijo na 17. mesto med evropskimi državami in na 51. v svetovnem merilu med 60 sodelujočimi državami.
