Tiskane izdaje
Mengeš – Majhno, a visoko prilagodljivo podjetje za razvoj in proizvodnjo anten in antenskih stebrov za profesionalno uporabo Trival antene, ima trenutno 15 redno zaposlenih ter razvejeno mrežo kooperantov in dobaviteljev. V razvoj in raziskave vsako leto vložijo okoli pet odstotkov prihodkov, zdaj pa razvijajo dve novi anteni za že znana kupca.
Ljubitelji Formule 1 pa se najbrž še spomnijo, da so Ferrariju v obdobju od leta 2000 do 2006 prav zanje izdelane VHF-antene slovenskega podjetja Trival antene služile za komunikacijo med mehaniki in dirkalnikom. Zatem se je spremenila tehnologija komunikacij in Ferrari teh anten ni več potreboval.
Podjetje, ki je danes eden vodilnih svetovnih proizvajalcev anten in stebrov na področju radijskih sistemov HF, VHF in UHF, ima zelo visoko dodano vrednost na zaposlenega, ki je lani znašala 180.922 evrov, letos pa naj bi zaradi večjega zahtevnejšega projekta celo presegli mejo 200.000 evrov.
Direktor podjetja Miran Kozjek je pojasnil, da so Ferrariju za Formulo 1 izdelali VHF-antene, ki so od 2000-2006 služile za komunikacijo med mehaniki in dirkalnikom. Foto: Leon Vidic/Delo
»Letos so nazaj ZDA, kjer smo morali večji projekt realizirati v treh mesecih. Rok je bil tako napet, da smo morali uvesti drugo izmeno in dodatno zaposliti 6 do 7 ljudi, pa tudi ostali člani proizvodnje so se delno preusmerili na ta projekt. Vendar pa smo zato morali drugim kupcem podaljševati roke dobave in je bilo kar majčkeno hude krvi pri njih,« pojasnjuje Kozjek.
Obenem dodaja, da je njihov diagram prihodkov v vseh teh letih zelo valovit, saj so odvisni od razmer v svetu. »Na primer, podjetje Harris je v času iraške vojne naročalo skoraj 60 odstotkov naše proizvodnje, ko pa je bilo vojne konec, smo padli na 25 odstotkov, zato težko napovedujemo, kaj bo v prihodnjih letih.«
Sodelujejo z največjimi
V podjetju že vse od ustanovitve leta 1993 nadaljujejo proizvodnjo anten, antenskih stebrov in pribora za profesionalne namene, predvsem za vojaško uporabo. V proizvodnem programu imajo več kot 300 tipov proizvodov.
»Nedavno je bil v Sloveniji končan razpis za manjša terenska vozila, kjer smo bili zraven tudi z našimi antenami pri dveh ponudnikih in eden od teh je zmagal. To bo realizacija v letošnji jeseni/zimi. Pa razpis za nova bojna vozila 8x8: nekaj malega to pomeni tudi za nas,« pojasnjuje Kozjek.
So sicer, kot pravi direktor, pomembni dobavitelji za vodilne svetovne proizvajalce profesionalne radio-komunikacijske opreme, kot so ameriški Harris (je nekaj takega kot Microsoft v programski opremi), francoski Thales, izraelski Elbit, in z njimi sodelujejo že od razvoja naprej.
Foto: Leon Vidic/Delo
»Še najbolj zahteven trg je Evropska unija, saj so njene članice, kar se industrije tiče, zelo zaprte: Nemci hočejo nemške antene, Francozi hočejo francoske itd. Včasih so bile dovoljene v Evropi protidobave, zdaj pa jih že dve leti ni več. Vsak razpis se da napisati tako, da daje prednost domačemu proizvodu. Tudi naši prodajni odstotki v EU niso zadovoljivi, glede na velikost trga,« poudarja.
Drugje je laže, čeprav imajo države tudi t. i. trgovinske ovire. »Zdaj smo ravno na tako oviro naleteli v ZDA, kjer t. i. Berry Amendment (Berryjev amandma) določa, da mora biti ves tekstil pri opremi, ki jo uvaža ameriška vojska, narejen v ZDA. Mi pa imamo recimo pri proizvodih tudi specialne tekstile oziroma posebne trakove, ki jih kupujemo v Španiji, in so narejeni namensko za naš proizvod. Odgovor, kako bo zdaj s tem, še čakamo,« pojasnjuje direktor Trivala anten in dodaja, da je Slovenija lani z ZDA končno podpisala sporazum o recipročnosti dobav orožja. To pomeni, da v prihodnje ob konkuriranju na razpisih za dobavo opreme za ameriško vojsko njihovi proizvodi ne bodo več cenovno ponderirani s faktorjem 1,5, kar jim je zmanjševalo možnosti za zmago na razpisih.
Internet odprl vrata v svet
Vrata v svet so si odprli z internetom leta 1997, ko so naredili spletne strani. Internet je za mala podjetja po prepričanju Mirana Kozjeka edina različica prodora v svet.
»Pred internetom si imel samo sejme in reklame v časopisih in drugih medijih, vendar je to drago, dosega pa zelo majhen delež ciljne publike. Internet je zelo pomagal, moraš pa seveda imeti dobre proizvode,« poudarja direktor Trivala anten in kot njihovo prednost poudarja, da imajo spletno stran narejeno za tehnika/inženirja, ki na njej dobi osnovne podatke, po stiku pa je odzivni čas podjetja na povpraševanje zelo hiter.
Na strehi je urejen avtomatiziran sistem za merjenje antenskih smernih diagramov in ojačanja z azimutno/elevacijskim rotatorjem ter dvema 15 metrov visokima stebroma. Foto: Leon Vidic/Delo
Leta 2011 so se iz Kamnika preselili v nove prostore v Mengšu, kjer so si na strehi uredili popolnoma avtomatiziran sistem za merjenje antenskih smernih diagramov in ojačanja z azimutno/elevacijskim rotatorjem ter dvema 15 metrov visokima stebroma.
Sistem je nadzorovan s posebno izdelano programsko opremo, ki prek računalnika nadzoruje merilne instrumente in hkrati krmili gibanje rotatorja; to zagotavlja veliko natančnost in hitrost meritev vseh električnih parametrov. Poleg tega imajo v podjetju še fizikalno-kemijski laboratorij, kjer opravljajo vsa testiranja mehanskih lastnosti materialov, polizdelkov in končnih izdelkov.
»Proizvodnja anten in antenskih stebrov je tako multidisciplinarna, da proizvajati vse v lastni hiši absolutno ni racionalno. Zato imamo široko vejo kooperantov: za barvanje, galvanizacijo, struženje, rezkanje itd. Zdaj se tehnološko zadeve tako hitro menjajo, da sam ne moreš biti na tekočem na vseh teh področjih, zato raje vidimo, da zadeve delajo strokovnjaki, ki so odlični na svojih področjih.«
Foto: Leon Vidic/Delo
V podjetju pa naredijo končno sestavo proizvoda, pojasnjuje Kozjek in dodaja, da se pri takšni organizaciji proizvodnje lahko v podjetju povsem posvetijo razvoju, nadzoru in posebej odnosom s kupci. Te srečujejo tudi na sejmu Eurosatory v Parizu, ki je najpomembnejši sejem s področja obrambe, varnosti in zaščite v Evropi.
