Tiskane izdaje
Jesenice – Jeseniško podjetje Damatech je leta 2008 začelo poslovati kot trgovsko podjetje za prodajo visoko kakovostnih jekel, kasneje pa so se predvsem zaradi potreb kupcev usmerili v strojegradnjo. Zdaj zaposlujejo 30 delavcev, ki so lani skupaj ustvarili za skoraj šest milijonov evrov prihodkov in 330.000 evrov dobička.
Pri tem so z izdelavo nožev za reciklažno industrijo, trgalnimi noži za gumo, papir, električne kable in podobno ustvarili za skoraj 97.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega in kot pravi solastnik in direktor podjetja Damatech Darko Mikec, so k temu prispevali predvsem z razvojem tehnologije strojne obdelave trdega jekla. Ob tem so postopno investirali v lastno opremo za razrez jekel, izdelavo izdelkov in polizdelkov ter v ponudbo dodajali različne storitve.
»Znanje smo posrkali od drugih in ga še nadgradili,« je pojasnil Mikec, ki je pred ustanovitvijo lastnega podjetja delal na vodilnih mestih v Acroniju, Metalu Ravne, Colorju in Heliosu. »Znanja, ki sem jih v navedenih podjetjih nabiral več let, so mi zelo koristila tudi v svojem podjetju,« je še dodal.
Na Švedsko po trdo
Partnerski odnos z dobavitelji na eni strani in s kupci na drugi strani je »za nas pomembna karta«, poudarja Mikec. Najprej so se sicer predvsem posvečali tehnični prodaji jekla in svetovanju kupcem, kasneje so se odločili za strojegradnjo. Pred dvema letoma so se sami začeli ukvarjati z razvojem in s tem oblikovali svojo blagovno znamko (iknives).
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Trda in žilava jekla so inovativna jekla, ki jih je nemogoče prodajati kot navadna jekla, saj je potrebnega veliko znanja, da s kupcem najdejo prave rešitve. To je osnova posla, ugotavlja sogovornik. Podjetje je izvozno usmerjeno, saj 70 odstotkov prodaje ustvarijo na trgih EU, slabo tretjino pa v Sloveniji. Najpomembnejši trg zanje sta Avstrija in Nemčija. V Avstriji so ustanovili hčerinsko družbo, saj za uspeh na tamkajšnjem trgu potrebuješ avstrijsko podjetje in avstrijskega prodajalca, in kot pričakuje Mikec, se bodo prvi rezultati pokazali po enem letu in pol.
Kot ključne trenutke podjetja Damatech je sogovornik izpostavil odločitev za ustanovitev podjetja, tesno navezavo s podjetjem SSAB in nakup proizvodnih prostorov na Jesenicah. Ob nakupu prostorov si Mikec ni mislil, da bo prostora v poslovni coni ob tržnici na Jesenicah kmalu premalo.
Pojasnil je, da so sprva načrtovali ustanovitev podjetja v Šentjakobu na avstrijskem Koroškem, kjer so jim ponudili zelo dobre pogoje za delovanje podjetja. Kljub temu so se, ko se je pokazala priložnost za nakup prostorov na Jesenicah, odločili za nakup prostorov doma. Izkazalo se je, da je dobro, če je podjetje blizu in ni treba izgubljati časa pred karavanškim cestnim predorom, v katerem je promet pogosto omejen, zdaj ugotavlja Mikec.
V iskanju novih
Ob rasti podjetja, investiranju v sodobno opremo in zaposlovanju teh 3000 kvadratnih metrov poslovnih površin v podjetniški coni za vse potrebe ne zadošča več. Od soseda so najeli dodatnih 400 kvadratnih metrov pokritih površin, za nadaljnje širitve pa prostora na območju tik ob jeseniški tržnici nimajo več. Zato se že ozirajo po novih lokacijah, kjer bi lahko dejavnost še razširili, pravi Mikec.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Ugotavlja še, da dobrega delavca ni lahko najti, zato delajo z mladimi. Za zdaj imajo enega štipendista, ki se mu bo letos pridružil še eden, en delavec študira ob delu, eden pa končuje študij in dela kot pripravnik. Ob tem dijakom in študentom omogočajo, da v podjetju opravljajo obvezno prakso in počitniško delo.
»Z malim podjetjem se tudi v krizi da preživeti,« pravi Mikec in dodaja, da je podjetje Damatech raslo tudi v krizi. »Za mala podjetja so vedno priložnosti za rast,« je dejal in dodal: »Naročila kupcev si je treba priboriti, slabi časi pa ne morejo biti izgovor za malo podjetje.« Vsako leto v razvoj trga vložijo okoli 200.000 evrov, ob tem vlagajo še v najsodobnejšo opremo, za kar so lani porabili skoraj milijon evrov.
Kot eno prednostnih nalog v prihodnje Mikec izpostavlja digitalizacijo poslovnih procesov, s katero bodo nadgradili reorganizacijo trgovskega podjetja v proizvodno usmerjeno podjetje. Ob tem še ugotavlja, da če komunikacija na vseh ravneh (znotraj podjetja, do kupcev in dobaviteljev) poteka brez napak, lahko postopke precej poenostaviš, procesi se lahko pospešijo. Doslej teh načrtov zaradi obilice dela še niso izpolnili, je pojasnil.
