Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenija je zaradi določil veljavnega zakona o prevzemih, zaradi katerega nima glasovalnih pravic v Telekomu Slovenije, in je ni imela ob prodaji v Aerodromu Ljubljana, "banana republika, mafijska država" je o tej "veliki svinjariji" ob zaključku skromno obiskane tiskovne konference dejal Marko Golob. Ta tožbe Telekoma Slovenije, ki ga toži zaradi razžalitev in lažne obtožbe, še ni dobil, vendar pa po njegovih besedah kaže, kako so živčni, kako se bojijo.
Marko Golob je svojo konferenco za novinarje namenil sicer "sagi o Telekomu Slovenije". Uvodoma pa je upokojeni polkovnik Ivan Herbert Kukec, ob koncu vojaške kariere republiški inšpektor za vojaško obrambo, pojasnil, da je v pismu trem predsednikom - skušal pa ga je oddati tudi poslancem - zapisal, da bi pri presojanju o prodaji TS morali upoštevati evropsko uredbo o kritični infrastrukturi. Predvsem pa, da nekdanji obrambni minister Janko Veber ni kršil procedure, da nikjer ne piše, da morajo biti ministrova navodila zgolj pisna in da je obveščevalno varnostna služba (OVS) civilni organ v sestavi ministrstva. Kukec misli, da Veber ni naredil nobene napake, drugi pa - predvsem ko so šli v prodajo TS brez analize, kaj bi prodaja pomeni na varnostnem področju.
Večino časa na svoji konferenci za novinarje je Marko Golob porabil za utemeljevanje, zakaj je prodaja TS nepremišljena in slabo vodena. Že leta 2013 so bili po njegovem mnenju ob potrjevanju seznama 15 podjetij za prodajo zavedeni poslanci, ker jih ni nihče obvestil o potencialnih varnostnih vprašanjih prodaje TS in Aerodroma Ljubljana.
Pri pripravi prodaje in izboru svetovalcev ni bila opravljena analiza razvojnih, fiskalnih in varnostnih vprašanj, kritična infrastruktura TS in Soline (kot naravni park in strateško obmejno ozemlje) nista bila izločena. Marko Golob očita SDH netransparenten izbor svetovalcev, poravnave v sodnih postopkih v času prodajnega postopka (Simobil), kritje stroškov prodaje iz žepa Telekoma, s čemer so bili oškodovani zasebni delničarji. Za povrhu vsega pa vodi prodajni postopek začasni nadzorni svet in uprava s premalo delovnimi izkušnjami.
Telekom je šele sredi prodajnega postopka spremenil svojo strategijo in strukturo in prodal Gibtelekom in makedonski One. Slednjega brez javnega razpisa, s čemer je po besedah Marka Goloba v prodajnem postopku samega Telekoma Slovenije favoriziral Deutsche Telekom in Cinven. Ostali interesenti naj bi bili po njegovem mnenju za One pripravljeni odšteti od 150 do 250 milijonov. Hkrati se je Golob pohvalil, da je prav on zaradi nečednosti ob nakupih v Makedoniji in na Kosovu posadil upravo in nadzornike TS na zatožno klop.
Goloba so zmotile še obljube med pogajanji, predvsem državno jamstvo za morebitne izgubljene odškodninske tožbe, ki bi ga po njegovem moral potrditi parlament.
