Polzelske nogavice se izogibajo stečaju, delavci na dopustu

Polzela − Delavci so sklonjenih glav zapuščali sestanek s poslovodstvom polzelske tovarne nogavic. Do nadaljnjega ostajajo na čakanju, na kolektivnem dopustu so že od 27. julija. Upajo, da bo finančna uprava deblokirala račune, kar je pogoj za nadaljevanje dela. Kam je šel milijon evrov državne pomoči lansko leto, začasni predsednik uprave Peter Kunstič po dobrem mesecu dela še ni odkril.

Redki zaposleni od sicer 265 delavcev v družbi so bili pripravljeni spregovoriti, kaj so se pogovarjali na sestanku. Uprava in sindikat sta sestanek želela odpreti za javnost, pa so temu nasprotovali prav delavci. Vendarle pa nekateri ne morejo več biti tiho: »Za vse je kriva država, ker je dovolila, da je bilo vodstvo, kakršno je bilo. Vse so pokradli, za delavce pa ni bilo. Tu ne gre samo za prispevke iz tega leta, tudi za nazaj jih nimamo plačanih. Delo imamo, naročila imamo. Plačati pa nas ne morejo, ker so vse pokradli.« Gospa, ki imena ni želela povedati, je na vprašanje, zakaj so bili delavci ves čas tiho, odgovorila: »Morali smo biti tiho po naročilu Dvorjakove (prejšnja predsednica uprave Karmen Dvorjak, op. p.). Če si kaj vprašal, si dobil naslednji dan knjižico. Boš še kaj spraševal?«

Druga zaposlena je dodala: »Kam je šel državni denar? Ni bilo vlaganja v prejo, proizvodnjo. Karmen Dvorjak je vedno govorila, da je prejšnje vodstvo potopilo fabriko.« Danes ima ta zaposlena, kot tudi ostali, 80-odstotno plačo. Neto znesek znaša 480 evrov. »S tem ne preživiš. Kunstič bo poskusil dobiti sredstva, da bi prihodnji teden dobili vsaj tretjino plače.«

Polzela ima trg

Ob koncu julija je imela Polzela 537.000 evrov dolga do Fursa, ki je zato blokirala račune. Kunstič priznava, da situacija v družbi ni rožnata: »Izguba na polovici leta je že presegala polovico osnovnega kapitala in družba je v situaciji insolventnosti. Lastnikom bom predlagal dokapitalizacijo, upnikom dokapitalizacijo ali podrejenosti dolgov. Prvi pogoj za vse ukrepe pa je odblokada računov.« Kunstič je sicer optimističen, saj prihajajo meseci, ko prodaja vsako leto naraste, tako da bi lahko tekoče poravnavali vse obveznosti in odplačevali že v preteklosti nastale dolgove.

Družba ima sicer okoli deset milijonov evrov dolga, približno toliko ima tudi sredstev, kapital je še vedno pozitiven, v višini okoli 300.000 evrov. Kunstič je dodal, da Polzela ima trg, med kupci so lastniki najuglednejših svetovnih znamk, kot sta Falke in Wolford. Sodni spor, ki ga je s Falke začela Dvorjakova, se je pod začasnim predsednikom uprave Brankom Krašovcem zaključil s poravnavo, sodelovanje pa so zdaj še okrepili. Še dodatna naročila za Falke so že dobili za čas od 1. septembra, ko bo Polzela dobila spet novega predsednika uprave, Marka Klemenčiča.

Državna reševalna akcija

Kunstič je o dogajanju obvestil vlado, ki edina lahko odloči, kako naprej. Po njegovem mnenju bi bili neto učinki za državo izrazito negativni, če bi družba končala v stečaju in dela ne bi nadaljevala. Kljub temu bodo izgubo, ki je bila ustvarjena v času prejšnjih uprav, morali reševati z dokapitalizacijo. Tu bo spet na potezi država, ki naj bi v kratkem pridobila večinski, 68-odstotni delež v Polzeli. Slovenski državni holding (SDH) naj bi namreč od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupil 4 odstotke in od Bank of America Merrill Lynch (BAML) 33 odstotkov lastniškega deleža. BAML je v Polzelo vstopil aprila letos. Namero države je potrdil tudi Kunstič: »Država želi konsolidirati lastništvo v Polzeli, tako da bo delež BAML zagotovo prišel v upravljanje države v pretežnem delu nazaj. In to neodplačno.«

Država je sicer Polzeli lani že odobrila milijon evrov pomoči, letos ob zaključku prisilne poravnave pa konvertirala 922.000 evrov terjatev v lastniški delež. Tudi zato morajo zdaj ugotoviti, kako bi lahko država pomagala, ne da bi pri tem kršila evropsko zakonodajo. Še vedno pa so nad Polzelo pretekli grehi, pravi Kunstič: »Vem, da je s strani države milijon evrov prišel, nisem pa še ugotovil, kje je. Predvidevam, da je šel za nabavo repromateriala in za plačo delavcem, ne morem pa tega potrditi. Upam, da so sledi za poslovanjem ostale, vsaj v nekem delu imam tudi že v to dvom.«

Generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman pa je povedal, da so bili na današnjem sestanku nad podatki preteklega poslovanja zgroženi: »Naše sodelovanje z Dvorjakovo je bilo profesionalno, korektno. Dejanja, o katerih smo slišali na zboru delavcev, so pa tako deviantna, da morajo to preveriti ustrezne inštitucije. Gre predvsem za različne interpretacije, kako je možno, da za delavske plače ni bilo denarja, za druge je pa denar bil.«