Tiskane izdaje
V Kovinoplastiki Lož imajo nekaj lastnih generatorjev elektrike, s pomočjo katerih poskušajo iz skladišč odpremiti zaloge do kupcev. »Imamo moderna visokoregalna skladišča, naši artikli so na višini 14 metrov ali več in za to potrebujemo elektriko,« je pojasnil Peter Nelec, ki ga skrbi, kako bo naprej, saj ne vedo, do kdaj bodo brez elektrike in kdaj bodo lahko zagnali proizvodnjo. »Če se bo to nadaljevalo še teden ali dva, potem to za nas pomeni katastrofo. Potrebujemo agregate in nihče od pristojnih nam ne zna povedati, kako se bodo sproščali,« je povedal.
Meni, da bi morala država agregate usmeriti tudi v gospodarstvo.
Na GZS še brez ocen o škodi
Na Gospodarski zbornici Slovenije včeraj niso imeli še nobenih ocen gospodarske škode, ki jo je povzročil žled, kot kaže, pa bi ta lahko presegla sto milijonov evrov.**
Tudi družbi Javor Laminiran program imajo težave s pomanjkanjem elektrike. Vezani so namreč na Pivško električno omrežje, ki deluje le s polovično zmogljivostjo. Direktor te družbe Zoran Vaupot je povedal, da zdaj poskušajo zagotoviti končno obdelavo že naročenih izdelkov, nato pa se bodo s sestrsko družbo poskušali uskladiti glede proizvodnje in s tem porabe elektrike. Za konkretno oceno škode je po njegovih besedah prezgodaj, »lahko pa rečem, da ta znaša nekaj deset tisoč evrov na dan«.
Hidriin obrat v Godoviču zaprt
V skupini Hidria je brez elektrike obrat Hidria IMP Klima v Godoviču, ki je bil zato že dva dni zaprt. »Elektrike še vedno ni, informacij z Elektra Ljubljana o morebitni odpravi težav na daljnovodih pa za zdaj tudi še ne. S proizvodnjo bomo v Godoviču nadaljevali takoj, ko bo vzpostavljena dobava elektrike, do takrat pa zaposleni ostajajo doma,« pojasnjujejo v družbi.
Težave na omeržju bodo še večje
Težave elektrodistributerjev in tudi operaterja prenosnega električnega omrežja Elesa, se bodo v prihodnjih dneh po napovedih še povečale, ne zmanjšale, zlasti na območjih Notranjske in severne Primorske. Obtežitev električnih vodov se bo danes s padavinami namreč še povečala, svoje pa bododal še veter. Že do zdaj pa škodo na električnih omrežjih ocenjujejo na desetine milijonov evrov.
Elektru Ljubljana je žled podrl 1000 kilometrov daljnovodov od skupaj 18.000 kilometrov, zlasti hudo je na območju Logatca in Cerknice. Kot pravijo, bodo do petka zamenjali deset stebrov, apetitomdobaviteljev opreme pa so se uprli tako, da bodo nabavljali po cenah iz zadnjega razpisa pred naravno katastrofo. Po zelo okvirnih ocenah bo škode od pet do 10 milijonov evrov, kar je največja škoda od vseh elektrodistribucij.
Del tega denarja bo Elektro Ljubljana dobil od zavarovalnice, del verjetno iz evropskih skladov za pomoč, kar precej denarja pa bo moral zagotoviti sam.
Vodi pod zemljo so dobra zaščita
V Elektru Gorenjska ugotavljajo, da je kabliranje daljnovodov dobra zaščita pred vremenskimi ujmami, saj imajo pod zemljo že več kot polovico vseh vodnikov. Ocenjujejo sicer, da bodo vse poškodbe na omrežju odpravljali vse leto, to pa pomeni tudi pritisk na prihodke družbe in nujen rebalans. Razvojni projekti, tudi pametna omrežja, bodo tako morali počakati. Elesu je žled podrl 30 kilometrov daljnovodov, škodo pa tudi ocenjujejo na od 4,5 do 15 milijonov evrov. V Elektrih Celje, Maribor in Primorska škode še ne ocenjujejo, gotovo pa bo milijonska.
Žled »zamrznil « bencinske črpalke
V Petrolu so imeli zaradi slabih vremenskih razmer težave pri dobavi elektrike, pri delovanju bencinskih servisov in pri nekaterih sistemih ogrevanja, a se razmere izboljšujejo. Tako je bilo včeraj zaprti le še
13 njihovih bencinskih servisov. Ugotavljajo tudi nižjo prodajo naftnih derivatov, a škode še ne znajo oceniti. Sicer pa imajo škodo zaradi naravnih katastrof, tudi žleda zavarovano.
Metal brez težav, Acroni z nekaj nevšečnostmi
V Metalu Ravne večjih težav nimajo. "Čez vikend sta sicer izpadli dve sarži na UHP peči, ker so zamrzovali žerjavi na odprtem skladišču starega železa in so imeli težave pri nalaganju košar, s katerimi zalagamo peč. Paziti moramo tudi, da ne bi s starim železom založili večjega kosa ledu, kar bi lahko povzročilo eksplozijo, a zaenkrat nam gre v Metalu Ravne vse skladno z načrti in brez težav," so pojasnili v Sij - Slovenski industriji jekla.
Drugače je bilo v jeseniški sestrski družbi. Simon Štumpf, direktor logistike v Acroniju, je pojasnil, da so jim vremenske razmere povzročile nekaj nevšečnosti z internimi prevozi, saj zaradi velikih količin novozapadlega snega niso uspeli sproti splužitičisto vseh transportnih poti.
"V ponedeljek popoldne in ponoči smo velike količine snega uspeli odstraniti tako, da sedaj ves tovorni promet poteka nemoteno. Večje težave bodo verjetno v povezavi z železniškimi prevozi, ki sozaenkrat še vedno zaustavljeni v smeri Jesenic z vseh smeri. Veliko večino surovin dobivamo namreč od dobaviteljev po železnici. Zato skušamo čim več dobavepreusmeriti na cestni promet," je dejal.
OZS bo pomagala članom
O škodi zaradi žledu je težko špekulirati, vsekakor je prevozov manj.
Direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever pojasnjuje, da tovornjaki ne morejo prevzeti tovora, ki v Luki Koper čaka na železnico, saj so njihove zmogljivosti premajhne.
Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik njenega upravnega odbora Branko Meh ima mizarsko delavnico v centru Velenja, tako da pri njem škoda ni tako velika kot po okolici šaleškega središča, kjer so bili še v torek brez elektrike. Ker ne morejo delati, dodatno tudi zato, ker delavci zaradi slabo prevoznih prometnic ne morejo od doma, bo škoda velika. Ob razsežnosti naravne katastrofe je vsaj polovica zaposlenih pri obrtnikih, kakih sto tisoč ljudi, tako ali drugače ujetih. Spet drugi so, tako kot njegova sinova, aktivni pri gasilcih ali v drugih strukturah civilne zaščite, tako da posel trpi tudi zato. Ocene škode v OZS ta trenutek seveda še nimajo, Branko Meh pa opozarja, da bo treba upoštevati tudi škodo, ki nastaja na poslovnih objektih. Prvi mož zbornice še napoveduje, da bodo obrtnikom pomagali z denarjem iz obrtniške ustanove za humanitarno pomoč.
V Gorenju brez zastojev
V Gorenju škode zaradi vremenskih razmer še ne morejo oceniti, so pa v ponedeljek in torek brez težav organizirali celotno proizvodnjo, je povedala tiskovna predstavnica Elizabeta Biluš. O večjih zastojih ne poročajo niti iz drugih gospodarskih družb, kjer so bili minule dni odsotni le pripadniki enot civilne zaščite ali prostovoljnih gasilskih društev. V manjših podjetjih zlasti v Zgornji Savinjski dolini je podobno, zaradi neprevoznostih lokalnih cest pa na delo ni bilo manjšega števila zaposlenih in ob izpadih električne energije so stali delovni obrati. V dolini vse telefonske zveze še ne delujejo, kar predstavlja tudi poslovno težavo. Večjih poškodb gospodarskih objektov ni bilo, le v Plastiki Skaza Velenje se je drevo podrlo na streho skladišča.
Težave s transportom
Drago Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje, pa opozarja na povečane transportne stroške in logistične težave zaradi zimskih razmer in neprevoznih cest. Neposredne škode za gospodarstvo ni mogoče oceniti, posredna pa vsak dan samo v Savinjski regiji znaša več milijonov evrov. »Škoda bi lahko nastala zlasti v živilsko predelovalni industriji, recimo v Celjskih mesninah in v Mlekarni Celeia, kjer morajo surovine in izdelke hladiti, a so jim bili izpadi energije k sreči prihranjeni,« pravi.
