Pošta Slovenije: kljub upadu storitev planirajo rast prihodkov

Rast prihodkov naj bi letos dosegli na račun paketnih, logističnih in informacijskih storitev.

Objavljeno
22. april 2015 18.23
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Maribor - Na Pošti Slovenije v letošnjem letu načrtujejo 6,8 milijona evrov čistega dobička oziroma podoben poslovni rezultat kakor lani. Letos bodo tudi nadaljevali s preoblikovanjem poštne mreže, že v začetku maja pa bodo korenito posegli v notranjo organizacijsko strukturo.

Kot je danes povedal generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak, so imeli lani 7,1 milijona evrov čistega dobička, za letos pa je po njegovih besedah lestvica nadzornega sveta in upravljavca Slovenskega državnega holdinga postavljena »zelo visoko«. Čeprav bodo storitve Pošte v tem letu predvidoma upadle za štiri odstotke, naj bi namreč dosegli približno enake rezultate kot lani. V letošnjih prvih treh mesecih so sicer ustvarili okrog 53 milijonov evrov prihodkov in imeli 49 milijonov odhodkov.

»Glede na predviden nadaljnji upad klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa bomo izvajali prodajne in trženjske aktivnosti za ublažitev upada prihodkov,« je napovedal Novak. Po njegovih besedah bodo na letošnje poslovanje Pošte močno vplivale tudi sprememba zakonodaje, posebej morebitna uvedba davčnih blagajn, gospodarska kriza in strukturne spremembe na trgu poštnih storitev.

Kljub omenjenemu po besedah Novaka letos načrtujejo manjšo rast prihodkov. »Predvsem stavimo na trend, ki je prisoten tudi v svetu, torej na rast paketnih storitev in čezmejne internetne trgovine. Računamo, da bomo tudi z aplikaciji, ki jih razvijamo, naredili te storitve še dostopnejše našim uporabnikom,« je dejal prvi mož Pošte. »Pospešeno razvijamo področje elektronskih storitev, direktnega marketinga in storitev v poštnih poslovalnicah ter spletne trgovine,« je dodal Vinko Filipč, član poslovodstva Pošte Slovenije.

Zdaj že 84 pogodbenih pošt


O preoblikovanju njenega poštnega omrežja je Boris Novak povedal, da so imeli konec lanskega leta 71 pogodbenih pošt, ta čas pa jih je že 84. Pri tem je v kontekstu kritik in dvomov lokalnih skupnosti omenil nedavno zaključeno anketo, ki jo je izvajala agencija za komunikacijsko omrežje, rezultati raziskave na vzorcu 25 pogodbenih pošt pa so pokazali »izredno visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov z delovanjem pogodbenih pošt.« Teh naj bi sicer do leta 2018 vzpostavili 180.

Že s 1. majem pa bodo, je pojasnil Novak, manjše poslovne enote Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto pripojili k večjim poslovnih enotam Ljubljana, Maribor, Koper in Celje. Poleg tega bodo združili še ljubljanski in mariborski logistični center v enoten center. Število zaposlenih bodo s tem posegom v notranjo organizacijsko strukturo zmanjšali za 23, je napovedal Novak.

Na Pošti Slovenije sicer v zadnjih letih konstantno zmanjšujejo število zaposlenih - od leta 2010 do 2015 so ga oklestili za 11,6 odstotka, medtem ko je število storitev Pošte v enakem obdobju upadlo kar za dobrih 17 odstotkov. V letošnjem letu bodo število delavcev predvidoma znižali za 162, tako da naj bi imeli konec leta 5806 zaposlenih. Kot je zagotovil Novak, si bodo prizadevali, da bo šlo pretežno za zmanjševanje »na mehak način,« torej z upokojevanjem in tudi prekinitvijo nekaterih pogodb za določen čas, deloma pa bodo število zaposlenih zmanjšali tudi iz poslovnih razlogov.

Upajo, da stavke ne bo

Na nedavno napoved sindikata poštnih delavcev KS 90, da bo 1. junija opozorilna stavka, pa se je Novak danes  odzval z besedami, da te stavke ne pričakuje. Sindikat je z njo zagrozil v primeru, če se z vodstvom Pošte ne bodo uspeli dogovoriti o tako imenovanem protokolu za reševanje kadrovske problematike, ki ureja področja produktivnosti delavcev, izrabo letnih dopustov, odsotnosti z dela, ipd. A po prepričanju Novaka za stavko »ne obstajajo zakoniti razlogi, saj da v ničemer ne kršijo zakonodaje.

»Nikoli nismo odrekli dialoga s katerimkoli sindikatom,« je zatrdil Novak in napovedal, da bodo v naslendjih dneh potekala pojasnjevanja okrog organizaciji dela. »Maksimalno se bomo potrudili, da zadovoljimo pričakovanja tako delodajalca kot delojemalske strani in upam, da na koncu dosežemo konsenz.«