Tine Kračun: Povečevanje razlik je humus za populizem

• V EU in na Zahodnem Balkanu je visoka gospodarska rast.• Povečuje se politična negotovost, ki lahko povzroči recesijo.Ljubljana – Slovenija in Evropa v novo leto vstopata z visokimi gospodarskimi pričakovanji, ki jih lahko v novem letu ohladi spremenjena politika obrestnih mer centralnih bank. Težava za investicijsko okolje pa je tudi politična stabilnost. Rast populizma namreč za gospodarstvo pomeni negotovost, saj nepredvidljivost politike predstavlja eno izmed večjih tveganj za gospodarstvo, pravi Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR).

Na ISR ste pripravili Strateška predvidevanja, kjer ocenjujete stabilnost investicijskega okolja. V publikaciji spremljate politično stabilnost, gospodarsko-družbene pogoje, investicijske ovire, vladavino prava in varnostne razmere v EU in na Zahodnem Balkanu. Kakšno bo leto 2018 za slovenska podjetja, izvoznike in investitorje?

Slovenija je majhno izvozno gospodarstvo, zato si mora prizadevati za konkurenčnost na mednarodnih trgih. Konkurenčnost ne pomeni samo, da mora biti gospodarstvo kot ozek segment družbe konkurenčno, ampak mora biti celotna družba na mednarodnem trgu konkurenčna.Vlagati mora v razvoj, izobraževanje ter tudi v kakovost in prijaznost življenja. Trenutno so gospodarske razmere zelo ugodne; v vseh državah Evropske unije je zelo visoka gospodarska rast, prav tako na Zahodnem Balkanu. Države EU in Zahodnega Balkana, ki so tudi najpomembnejši izvozni trgi za Slovenijo, so gospodarsko trdne in to je pozitivno za slovensko gospodarstvo. Večja težava je politična stabilnost.

V Sloveniji bodo prihodnje leto parlamentarne in lokalne volitve. Pričakujete poslabšanje stabilnosti indikatorja politika zaradi volilnih kampanj, predvolilnih obljub in krepitve populizma. Kaj to pomeni za gospodarsko okolje in investicijsko stabilnost?

Naša metodologija meri politično in družbeno dogajanje ter njun vpliv na gospodarsko atraktivnost in stabilnost, torej na oceno investicijskega okolja. Ob volitvah, predvsem predčasnih, se spremenljivke poslabšajo, ker volitve za posamezno državo pomenijo pretres, spremembo in določeno mero negotovosti.Kakšna je negotovost, je odvisno tudi od splošnih razmer v državi. Če je država gospodarsko šibka, volitve pomenijo večji šok za gospodarsko okolje. V Sloveniji je visoka gospodarska rast, v zadnjih štirih letih se je izboljšala tudi politična stabilnost, tako da volitve prihodnje leto prinašajo določeno negotovost, a glede na celotno okolje večje negotovosti za gospodarstvo ne pričakujemo.Kaj sicer pričakujete za Slovenijo v prihodnjem letu?

Volitve bodo osrednji dogodek leta, predvsem zato, ker je zelo težko napovedati izid. Tudi iz izkušenj zadnjih volitev in iz ostalih držav vemo, da javnomnenjske raziskave ne pokažejo prave slike. Druga stvar pa bo spremljanje gospodarske rasti, ki je precej odvisna od dogajanj na mednarodnih trgih. V prihodnje leto bomo stopili z visokimi gospodarskimi pričakovanji in velikim optimizmom, lahko pa bo med letom prišlo do signalov, da bodo centralne banke začele zaostrovati svojo ekonomsko politiko.

Kaj bi spremenjena politika obrestnih mer prinesla?

Zagotovo bo vplivala na delniške trge in investicije. Če se bo denar podražil, se bo rast delniških trgov upočasnila.

Slovenija ima po vaši klasifikaciji zmerno stabilno investicijsko okolje. Kaj ji manjka za stabilno, kot ga imajo Nizozemska, Danska, Luksemburg, Irska, Finska, Estonija in Švedska?

Boljša ocena spremenljivk indikatorja družbeno-gospodarski pogoji, med drugim višji BDP na prebivalca in višja povprečna plača, pa tudi boljša ocena indikatorja vladavina prava.

Kaj pomeni izboljšanje vladavine prava?

Predvsem zmanjšanje stopnje korupcije, ki jo ocenjujemo na podlagi ocen mednarodnih organizacij, in manjši zaostanki v sodstvu. Torej manjša negotovost glede delovanja pravne države, ki jo imajo investitorji ob odločanju za vlaganje. Slovenija na tem področju zaostaja za Nemčijo, Nizozemsko, Švedsko in nekaterimi ostalimi državami Zahodne Evrope.

V lanski publikaciji ste ocenili, da je val populizma največje tveganje za mednarodno poslovanje v letu 2017. Tudi letos opozarjate na porast nacionalizma in krepitev političnih negotovosti v državah EU. Zakaj?

Med krizo je začela rasti priljubljenost populistov, ki so z novimi oblikami komuniciranja izkoristili pojav družbenih medijev. Trenutno povečevanje razlik med bogatimi in revnimi predstavlja zelo rodovitno zemljo za porast populizma, kar so nekateri politiki izkoristili. Populizem za gospodarstvo pomeni negotovost, saj nepredvidljivost politike predstavlja eno izmed večjih tveganj za gospodarstvo.Dolgo časa smo proučevali prav mehanizem obrambe pred političnimi tveganji. Ta niso enaka finančnim tveganjem, ki jih je mogoče izračunati in zavarovati. Prevladuje mnenje, da je za upravljanje političnih tveganj najboljša metoda priprava scenarijev prihodnosti. Na podlagi predpostavk lahko podjetje pripravi različne scenarije, kaj se bo dogajalo na določenem trgu, in na tej osnovi lahko pripravi različne strategije ter se tako zavaruje pred izgubami, do katerih lahko pride zaradi političnih negotovosti.

Pričakovali bi, da bo ob gospodarski rasti manj populizma. A očitno vsi ne občutijo gospodarske rasti enako.

Seveda, to je fenomen ali slaba stran trenutne gospodarske rasti. Razlika med bogatimi in revnimi se na globalni ravni povečuje, kar je za stabilnost investicijskih okolij slabo.

V publikaciji se sprašujete, ali je politična negotovost lahko povod za naslednjo recesijo. Je lahko?

Lahko bi bila. Vzpon populistov in novi modeli delovanja politike iz zadnjega leta in pol, denimo ameriške volitve, spori med državami na Bližnjem vzhodu, brexit, vse to vpliva na negotovost, ta pa lahko ustavi gospodarsko rast. Dokler verjamemo v stabilnost okolja, zaupamo, da bomo sredstva dobili povrnjena ali jih oplemenitili, takrat investiramo. Če politika vnaša nezaupanje, se lahko rast upočasni.

V Franciji in na Nizozemskem na volitvah niso zmagali populisti, opozarjate pa, da rezultata volitev v Avstriji in Nemčiji zbujata skrbi. To sta dva pomembna slovenska izvozna trga. Kaj to pomeni za slovenske izvoznike?

Evropska ideja temelji na zaupanju med državami in povezovanju ljudi. Ko na oblast prihajajo stranke, ki dvomijo o evropski ideji, pomeni, da med ljudmi prevladuje nezadovoljstvo. Če v državi, kot je Nemčija, prevlada evroskepticizem, je to lahko katastrofa za celotno Evropo in tudi za slovensko gospodarstvo. Za zdaj še ne kaže na to. Vendar obstajajo signali, denimo uvrstitev skrajno desne stranke AfD v nemški parlament, ki kažejo, da povsem brezskrbni ne moremo biti.

Udarec za evropsko idejo je tudi brexit.

Velika Britanija je vedno bila z eno nogo v in z eno zunaj EU. Z izglasovanjem brexita je pokazal, kam želi. To je velik izziv za EU in še večji za Veliko Britanijo. Prepričan sem, da bo njun dogovor dober za obe strani ter da se za poslovanje družb in za življenje ljudi ne bo veliko spremenilo. Seveda pa bo pot do takšne rešitve zelo težavna.

V katerih državah pričakujete največ politične nestabilnosti?

Najbolj nestabilne so še vedno države Zahodnega Balkana. Predvsem se je politična negotovost v zadnjih letih povečala na Hrvaškem, medtem ko je Srbija dosegla velik napredek glede politične stabilnosti in je na Zahodnem Balkanu politično najbolj stabilna, kar se kaže tudi v večjem prilivu tujih investicij in zmanjšanju brezposelnosti. Politično bolj nestabilne so denimo Kosovo, BiH, Makedonija. Slednja je pred leti veljala za biser za tuje investicije, politično stabilno državo in prizadevno pri iskanju tujih vlagateljev, s politično krizo pa se je ta videz Makedonije poslabšal.

Kaj pričakujete za Zahodni Balkan glede investicijske privlačnosti?

Njihova perspektiva je Evropska unija. V naših raziskavah smo dolgo opozarjali na zelo nizko ali celo negativno gospodarsko rast v teh državah. V letih 2016 in 2017 imajo te države večjo gospodarsko aktivnost, ampak se politična stabilnost v teh letih ni izboljšala oziroma se je v nekaterih državah celo poslabšala. Tudi brezposelnost ostaja visoka, kupna moč pa nizka.