Označevanje izdelkov in transportnih enot omogoča razpoznavanje posameznih enot, s podpornimi sistemi pa omogoča zbiranje in hranjenje informacij o tem, kje je posamezna enota in kaj je treba z njo narediti.
Za zagotavljanje sledljivosti je treba zagotoviti povezavo med fizičnim tokom dobrin in tokom podatkov, ki se nanašajo na te dobrine. Fizični tok dobrin je enosmeren, tok podatkov pa v primeru dveh partnerjev vsaj dvosmeren. Logistične enote morajo biti označene, saj brez označevanja ni sledljivosti.
»Pravilna uporaba logističnih nalepk gotovo prinaša prednosti, ki jih lahko zelo hitro izmerimo. Najprej je seveda treba izpostaviti najočitnejšo prednost: v vsakem trenutku partnerji v verigi natanko vedo, katera je točno določena posamezna enota in kje je. Prednosti uporabe logističnih nalepk vključujejo tudi večjo kakovost storitev, hitrejši, varnejši in zanesljivejši pretok blaga in informacij v celotni preskrbovalni verigi,« pravi tehnični svetovalec v družbi GS1 Slovenija Matjaž Martini.
Logistična nalepka
»Logistična nalepka GS1 zagotavlja jasno in jedrnato informacijo o enoti, na kateri se nahaja. Podlaga pri označevanju peketov in drugih skupinskih pakiranj je globalna trgovinska številka izdelka (Global Trade Item Number – GTIN). Kadar gre za preproste izdelke, je dovolj, da jih označimo samo s številko GTIN. A največkrat gre pri logističnih enotah za palete. Ključni in edini obvezni element logistične nalepke GS1 je zaporedna koda zabojnika SSCC (Serial Shipment Container Code). Ta koda omogoči, da vsi sodelujoči v preskrbovalni oziroma transportni verigi razlikujejo posamezno transportno enoto od vseh drugih,« pojasnjuje Martini. Logistična nalepka poleg obvezne kode SSCC vsebuje tudi druge podatke.
Poleg identifikacije paketov in palet je pomembna še avtomatska vključitev podatkov s črtno kodo, posebno zanimiva pa je tehnologija radiofrekvenčne identifikacije (RFID). Priponk RFID v logističnem procesu navadno niti ne vidimo, saj so lahko nameščene pod povsem običajno nalepko s črtno kodo. V Sloveniji je o tehnologiji RFID še veliko neizkoriščenih priložnosti, predvsem zato, ker kljub uspešnim implementacijam v internem okolju (bodisi na proizvodni liniji bodisi za sledenje lastnih sredstev podjetja) ni prešla v uporabo v odprtem okolju, torej takšnem, v katerem se srečuje več partnerjev, čeprav je standard tako za radijski kot podatkovni del in priponke na voljo že več let.
Identifikacija, zajem
Trije glavni sklopi sistema standardov GS1 so identifikacija, ki jo omogočata omenjena številka GTIN ali koda SSCC, vključitev s črtno kodo in izmenjava podatkov, denimo elektronsko poslovanje, matični podatki, globalno omrežje za sinhronizacijo podatkov GS1 GDSN. Morda se sliši zapleteno, a to so trije najširše uveljavljeni večpanožni standardi, še posebno v verigi izdelkov široke potrošnje, logistiki in zdravstvu.
Pri označevanju in sledenju lahko nastajajo tudi napake in težave. Pri označevanju lahko nastane napaka pri oštevilčevanju in neberljivosti kodnih simbolov, kar otežuje ali onemogoča skeniranje in izniči vse prednosti, ki jih zagotavlja uporaba črtne kode. Pri ročnih vnosih se seveda zmanjša tudi zanesljivost podatkov za sledljivost.
Kaj glede tega pravi Matjaž Martini? »Če se omejimo samo na označevanje, imamo vse prepogosto opravka s slabo izdelanimi kodnimi simboli. Če teh ni mogoče prebrati s skenerjem, odpadejo vse prednosti enotnega sistema označevanja. Neberljivi kodni simboli lahko pomenijo tudi zavrnitev pošiljke, kar je daleč od učinkovitega upravljanja materialnega toka. Tako nas slabi kodni simboli hitro oddaljijo od samega bistva logistike, to pa je, da so izdelki na voljo v zadostni količini in na zahtevanem mestu.«
Standardi za enotna
Sistem GS1 je sestavljen na podlagi konsenza uporabnikov z vsega sveta in temelji na dobrih praksah. To je že pred desetimi leti omogočilo poenotenje zahtev za označevanje treh največjih trgovcev v Sloveniji. V zvezi s tem Martini pojasni: »V GS1 Slovenija smo pripravili priporočila za označevanje posameznih paketov in palet, prilagojena domačemu okolju, ki so jih potrdili v podjetjih Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Za vse njihove dobavitelje tako ob najmanjših stroških označevanja in vzdrževanja zalog veljajo enotna pravila označevanja, to pa je bistvo uporabe standarda. Pomembno je dodati, da enotna označitev po standardih GS1 izpolnjuje tudi zahteve drugih trgovskih verig v državi.«