Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je bila v začetku septembra podpisana pogodba o prodaji tričetrtinskega deleža delniške družbe Aerodrom Ljubljana Fraportu, agencija za varstvo konkurence pa na posel nima pripomb, bodo danes opravili prepis delnic in plačilo kupnine, ki je že v Sloveniji na računu KDD.
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir pričakuje, da bodo novi lastniki prišli v podjetje po plačilu kupnine in takrat povedali, kako naprej. V mesecu od podpisa pogodbe se ni še nič spremenilo, ob podpisu pogodbe pa je Stefan Schulte, predsednik uprave Fraporta, napovedal, da bodo razvijali (in posodobili) tako potniški kot tovorni promet. Schulte je takrat povedal, da s poslovodstvom Aerodroma Ljubljana niso smeli imeti stikov in jih niso imeli. Ker pa gre po njegovih besedah za dober kader, je takrat napovedal, da uprave ne bodo zamenjali.
Seveda imajo v Fraportu zanesljivo svojo vizijo. Kritične točke na letališču so vsekakor že videli – posebno ob konicah. Zmago Skobir je že več kot pred enim letom dejal, da bi bil v primeru prodaje Fraport primeren kupec, zdaj pa to le potrjuje: če smo se že morali prodati, je Fraport dober lastnik, saj je dovolj ekonomsko močan in ima tudi kaj pokazati na evropskih letališčih, ki jih je kupil zadnje čase (bolgarska Varna in Burgas, turška Antalya in ruski St. Petersburg). »Fraport ni hudič, v danem trenutku je dober lastnik.«
Zmotno pa je prepričanje, da bodo na Letališče Jožeta Pučnika čez noč prišle nove povezave in novi prevozniki ter s tem več prometa. Koncept razvoja pa bo verjetno res smel, lastnik bo tudi povedal, ali ga bo usmerjal bolj v transferno letališče ali bodo bolj privabljali potnike iz okolice. Prav zadnje so v Aerodromu Ljubljana počeli že sami.
Tako Zmago Skobir že lahko napove, da bo švicarski Swiss s prihodnjim poletnim voznim redom začel leteti vsak dan, da ni daleč dogovor s KLM, da se dogovarjajo o letih v Berlin, a da še ni jasno, ali bo letela domača Adria Airways, ki bi jo Skobir rad videl, nemški Germanwings ali nizkocenski Wizz Air.
Fraport bo verjetno razvijal tudi kargo (tovorni) promet, vendar Nemci po Skobirjevih besedah ne bodo selili prometa iz Frankfurta, ampak privabljali tovor za regijo 500 kilometrov okrog Ljubljane, kjer zdaj ni nobenega ponudnika. Ljubljana je že zdaj vodilna in ima več tovora kot Zagreb in Beograd skupaj, domicilna cerkljanska občina pa je že sprejela občinski prostorski načrt (OPN), ki je uredil prostorske podlage predvsem za področje razvoja tovornega prometa.
Nikakor pa Slovenija ne bo center odpadkov, miri Skobir in dodaja, da povečanje prometa v vsakem primeru pomeni nova delovna mesta. »Živimo od posla, ne od čistega zraka in smrek,« pravi.
Pri novih linijah igra ključno vlogo ekonomika. Letališče kot tako težko vpliva, kdo bo prišel. Poslovni potniki in turisti ne prihajajo zaradi letališča kot takega, ampak zaradi druge turistične ponudbe ali zaradi posla. Tudi nizkocenovni prevozniki potrebujejo potnike – sto ljudi sem in tja na en let. Zato Skobir ne verjame v takojšnje povečanje števila linij, nekaj novih čarterjev pa na kratki rok že. Pa tovor in transferne lete (na Balkan in z njega).
Slovenski turistični delavci pričakujejo s prihodom Fraporta nižje cene in več letalskih povezav. Zmago Skobir pojasnjuje, da lastnik oziroma obratovalec letališča ne odloča, koliko letal bo priletelo v Slovenijo. Lahko da vse brezplačno, pa to ne pomeni veliko, saj stroški letališč v celotni strukturi stroškov letalskega prevoza predstavljajo le okrog štiri odstotke. »Srž problema je v produktih in trženju ter neprepoznavnosti Slovenije, ker ključni hoteli niso privatizirani, ker okoljevarstveni problemi niso rešeni.«
Ni problem Aerodrom Ljubljana, ampak da ni jasno, kaj turizem sploh pomeni. V slovenskem turizmu ni problem premalo letalskih linij, temveč neurejenost sektorja – od lastništva, institucionalne organiziranosti, strategije, denarja. Tri četrt Slovenije je nezazidljive. Država bi morala povedati, ali res kaj hoče od turizma. In če hoče, potem bi morala reorganizirati sektor, ustanoviti ministrstvo, prispevati denar za promocijo, ne pa da se deli drobiž za vse lokalne turistične prireditve.
Za Severno Ameriko ni prevoznika in tu je ponudba cenovno problematična, posledično pa je velik odliv na sosednja letališča. Dobra pa je ponudba letov v Azijo in Afriko – Turkish bo prihodnjo poletje še povečal število letov s sedanjih sedmih na deset na teden.
Ali lahko nov lastnik kaj vpliva na dobavitelja goriva (Petrol), kontrolo zračnega prometa ali agencijo za civilno letalstvo, katerih cene so nekonkurenčne?
»Gorivo pomeni za prevoznike od 30 do 35 odstotkov stroškov, Fraport ima svoje dobavitelje, na ljubljanskem letališču je rezerviran prostor za nove rezervoarje. A to je stvar novega lastnika,« pravi Skobir. Pristojbine kontrole zračnega prometa so visoke zato, ker so enake na vseh treh letališčih, dejansko pa so stroški na let v Mariboru in Portorožu pač večji kot v Ljubljani.
Pogovor z direktorjem sekretariata Energetske skupnosti Janezom Kopačem o plinskem forumu
