Priložnosti demografskih izzivov

 Vključevanje starejših delavcev na trg dela naj postane ustaljena praksa, potrebujemo pa tudi  pogoje za zdravo staranje.

sre, 06.12.2017, 19:18
50+ generacija

 

Ta generacija je v Sloveniji najmanj vključena na trgu dela v vsej Evropi, poudarja Boštjan Vasle.

Ljubljana – Kako se na državni in osebni ravni spopasti s problemi in hkrati tudi s pozitivnimi izzivi, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo, so vprašanja, o katerih so govorili ob predstavitvi publikacije Priložnosti demografskih izzivov. Tudi Inštitut za strateške rešitve (ISR), ki je ob podpori Slovenskega zavarovalnega združenje izdal publikacijo, se s temi pomembnimi vprašanji ukvarja na svoji platformi Izzivi prihodnosti. Že na delavnicah s tremi generacijskimi skupinami: starejšimi, delovno aktivnimi in mladimi so ugotovili, da so njihova vprašanja in rešitve zelo kompatibilni. Kar je dobro, je dejal dr. Jure Stojan z ISR, saj to pomeni, da smo kot družba pripravljeni na konsenz. Toda s temi vprašanji se mora ukvarjati zlasti država, a tudi posamezniki.

Staranje prebivalstva gotovo zelo vpliva na gospodarstvo, zato je pomembno vključevanje starejših na trg dela, seveda pa je to tudi izziv za zdravstveni in pokojninski sistem, so poudarjali na pogovoru ob izidu publikacije. Stroka, je opozorila Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, ugotavlja, da je slovenska družba že sto let starajoča družba, zato bi se morali že dolgo o teh problemih temeljito pogovarjati. Gotovo mora svoje opraviti država, ki pa bi morala zaradi teh problemov tudi državljanom omogočiti, da poskrbijo zase. Tudi Boštjan Vasle, v. d. direktorja Umarja, je poudaril, da se premalo zavedamo, kaj nam prinašajo demografski problemi, saj vplivajo na veliko stvari – od gospodarske rasti do vključenosti državljanov v razmišljanja o teh izzivih do povsem praktičnih vprašanj. Generacij 50+ je pri nas najmanj vključena v trg dela v primerjavi z Evropo, zato je nujna večja vključenost, poudarja Vasle.

Priložnosti za gospodarstvo

Direktor inštituta Tine Kračun je »izzival« z vprašanji, ali lahko starajoče prebivalstvo vpliva na stagniranje gospodarstva ali pa ponuja priložnosti, ki jih je treba hitro prepoznati, tudi v kupni moči starajoče populacije, ki je v razvitih državah razmeroma visoka. Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice, je poudaril, da se je treba zavedati, koliko lahko pričakujemo od javnega zdravstva ali pokojninske blagajne in kje lahko za to poskrbijo na primer zavarovalnice, seveda ob upoštevanju ustreznih mehanizmov kontrole, ki jih vzpostavi država; vsekakor tudi z davčnimi olajšavami, ki jih za dodatno pokojninsko zavarovanje imamo, a bi lahko bile še bolj spodbudne. Jamnik in Vasle sta opozorila, da je za reševanje teh problemov treba razmišljati tudi o migracijskih tokovih, torej koga potrebujemo, a se je treba zavedati, da na te delavce računajo tudi druge države. Direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo dr. Alenka Oven je poudarila, da je treba ob izzivih starajoče družbe razmišljati o tem, da potrebujemo pogoje za zdravo staranje, a za to moramo tudi sami poskrbeti. Četudi ne mara besede reforma, poudarja, da od države pričakujemo pogoje za zdravo staranje, a je tudi res, da se o zakonski ureditvi dolgotrajne oskrbe pogovarjamo že dvajset let.

Prijavi sovražni govor