Tiskane izdaje
Prodaj v mongolščini
Jože Colarič, predsednik uprave Krke, ki je poleg Gorenja naša največja izvoznica, pravi takole: »Krka plačuje učenje angleščine, ruščine, češčine, poljščine, en sodelavec se uči celo mongolsko. Države moraš poznati, tako da lahko kakovostne izdelke prodaš,« pojasnjuje, kaj vse prinese k dobremu rezultatu poslovanja. Pogosto prakso v podjetjih, ko pri varčevanju najprej pogledajo stroške dela, pa komentira: »Stroškov dela nimajo kaj gledati.« V Krki se namesto tega trdo pogajajo pri dobaviteljih. »Ko so v Ljubljani pred leti mesece meditirali o minimalni plači, je uprava pri nas sprejela sklep o minimalni plači, da zaposlenim ni treba razmišljati o tem in se posvečajo delu.«
Pomemben steber našega izvoza so tudi podjetja, ki so dobavitelji avtomobilski industriji. Med njimi je na primer Gorenje Orodjarna, ki je letos pridobila nova strateška kupca, BMW in Opel, z vsakim si v prihodnje obeta vsaj milijon evrov prodaje. Podjetja dobivajo posle zaradi razvoja – naši proizvajalci so na tem področju enakopraven partner najpomembnejšim dobaviteljem v svetu, ugotavljajo v slovenskem avtomobilskem grozdu. »Tako rekoč ni blagovne znamke, ki ne bi uporabljala vsaj ene komponente, izdelane v Sloveniji,« pravijo.
Svetle zgodbe slovenskega gospodarstva so tudi med malimi, družinskimi podjetji. Eno takšnih je Roto iz okolice Murske Sobote. Družina Pavlinjek je proizvodnjo plastičnih izdelkov začela pred 25 leti. Letos bo, zdaj že skupina, ustvarila dva milijona evrov dobička, ki ga bodo vložili v razvoj. Podjetje je letos med drugim prevzelo znanega italijanskega proizvajalca kajakov in kanujev, izdeluje tudi čistilne naprave.
Zgodbo o uspehu kljub padanju kupne moči in veliki konkurenci v trgovini ustvarja vipavsko trgovsko podjetje Fama družine Lemut. Svojo tržno nišo so našli v majhnih naseljih, kjer več kilometrov naokrog nimajo trgovine. Vsako leto jim z izkupičkom uspe odpreti dve novi samopostrežni prodajalni, tako da jih imajo na Primorskem že 22. Letos so jo odprli v Trenti, od koder so se prebivalci po nakupih vozili 42 kilometrov daleč.
Združujejo znanje
Center odličnosti Polimerni materiali in tehnologije (CO Polimat) povezuje doslej razpršene zmogljivosti vodilnih slovenskih raziskovalnih skupin, tako iz javne raziskovalno-razvojne sfere kot iz razvojno uspešnih malih, srednje velikih in velikih podjetij na področju polimernih materialov in tehnologij. A te povezave ne tečejo le znotraj Slovenije. Zasnovali so globalno mrežo ustanov z najboljšim znanjem o biopolimerih. Dejavni so v ZDA in Afriki, dogovarjajo se tudi v Braziliji. Njihovi cilji so tako na področju znanosti, izobraževanja kot v poslovnih priložnostih. Uspešno promovirajo tri svoje najpomembnejše inovacije, za katere so prejeli tudi nagrade GZS: multifunkcionalni obliž za hitrejše celjenje ran, utekočinjeni les in inkapsulacijo različnih snovi.
Tudi med startup podjetji je zelo živahno. Podporno okolje je vse bolj močno, rojevajo se nova podjetja, s prodornimi idejami, ki pobirajo nagrade po mednarodnih tekmovanjih in tam tudi spoznavajo potencialne vlagatelje – teh je doma malo – in partnerje. Eno od njih je podjetje Aventa+ treh mladih računalničarjev Tineta Hamlerja, Tomaža Orterja in Smilijana Kerenčiča, ki je bilo z idejo za mobilno aplikacijo Peekster izmed 3444 podjetij z vsega sveta letos izbrano za vstop v londonski podjetniški pospeševalnik Wayra. Pred tem so zmagali že na slovenskem tekmovanju TStartup, v Londonu pa so se jim po besedah Tineta Hamlerja odprle številne nove priložnosti.
Vendar za razvoj države niso pomembna le tehnološka podjetja, pomembna sta tudi kmetijstvo in samopreskrba, ki ima v Sloveniji še veliko neizkoriščenih možnosti. Veliko pobud s tega področja v zadnjem času deluje po prijaznejših načelih, med njimi zadruga Dobrina, ki je pred dobrim letom zaživela v Mariboru. Deluje po načelu pravične trgovine, saj lokalnih pridelovalcev »ne stiska« pri odkupnih cenah, ampak jim za pošteno delo ponuja pošteno plačilo. Podobno zadrugo bi radi ustanovili tudi na Hrvaškem.
