Tiskane izdaje
Pozitiven razplet glasovanja o prisilni poravnavi je bil sicer znan že predčasno, saj je sodišče že 10. aprila prejelo večino glasov za potrditev in uspešen zaključek postopka prisilne poravnave Cimosa.
Zeleno luč za predčasno sklenitev prisilne poravnave so z oddanimi glasovi prižgale Abanka, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenjska banka, Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke, NKBM, NLB, SID banka in država.
Postopek prisilne poravnave nad koprskim proizvajalcem avtomobilskih delov se je začel maja lani, ko je sodišče postopek uvedlo na predlog DUTB in največjih bank upnic. Predlog finančne sanacije, ki so ga podali finančni upniki, je predvideval bodisi 40-odstotno poplačilo navadnih finančnih terjatev in spremembo pogojev plačila zavarovanih terjatev (prisilno poravnavo) bodisi pretvorbo tako navadnih kot zavarovalnih finančnih terjatev v kapital.
Upniki so v kapital družbe pretvorili nekaj nad 168,6 milijona evrov terjatev, od tega nekaj več kot 152,5 milijona evrov navadnih terjatev in malo manj kot 16,1 milijona evrov zavarovanih terjatev. Skupno je Cimos za potrebe konverzije izdal 43.493.154 delnic, osnovni kapital pa se je povečal za malo manj kot 43,5 milijona evrov.
Največji lastnik Cimosa je po tej finančni operaciji postala DUTB z več kot 47-odstotnim lastniškim deležem, sledi država s četrtinskim deležem, nato pa se vrstijo NLB z nekaj nad devetodstotnim deležem, IFC (skoraj osem odstotkov), Gorenjska banka (5,5 odstotka), NKBM (2,2 odstotka), Abanka (skoraj dva odstotka) in SID banka (nekaj manj kot odstotek).
Pogoji prisilne poravnave medtem učinkujejo na 213,1 milijona evrov, od tega je navadnih terjatev za 142,8 milijona evrov, zavarovanih pa za 70,3 milijona evrov. Cimos mora tako poravnati še za malo manj kot 125 milijonov evrov obveznosti.
Uspešno zaključeni prisilni poravnavi zdaj sledi postopek prodaje Cimosa, v katerem so upniki in novi lastniki za finančnega svetovalca izbrali družbo Ernst & Young. Postopek prodaje Cimosa naj bi sicer zagnali jeseni, zaključen pa bo predvidoma do konca prihodnjega leta.
Bo pa uradni zaključek postopka prisilne poravnave tej veliki koprski družbi končno omogočil, da zadiha in se posveti iskanju novih poslov. V zadnjem obdobju od razglasitve prisilne poravnave so se v Kopru namreč ukvarjali predvsem s prodajo hčerinskih družb ter poplačilom obveznosti do dobaviteljev. Marca je sicer družba poslovala pozitivno in ustvarila 1,3 milijona evrov čistega dobička, prihodki pa so na nekoliko višji ravni kot pred letom dni.
