Privatizacija na Poljskem je bila uspešna zgodba

Varšava – Na Varšavski borzi trenutno kotira 473 podjetij, katerih tržna kapitalizacija skupaj znaša 318 milijard evrov. Gre za eno vodilnih borz v srednji in vzhodni Evropi, kjer bo danes že peti vrh kapitalskega trga, ena od osrednjih tem pa bo tudi privatizacija. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Varšavske borze Pawlom Tamborskim.

Na varšavski borzi kotira 473 podjetij, po vašem načrtu pa naj bi se do leta 2020 ta številka povzpela na 550. Kako nameravate to doseči? Privatizacija na Poljskem, ki je bila po vaših besedah glavni motor rasti kapitalskega trga, se počasi končuje.

Privatizacija je bila gonilo naše rasti v zadnjih letih. Po 25 letih privatizacije smo prišli do točke, ko ta ne bo več ključna za preoblikovanje poljskega gospodarstva in tudi ne za proračunske prihodke. Še vedno imamo sektorje, kjer ima država pomemben vpliv, na primer energetika. Štiri največja energetska podjetja so še vedno v lasti države, vsa pa so uvrščena na borzo. To je tudi način nadzora: Po eni strani imate nadzor države kot lastnika, po drugi strani pa je družba v borzni kotaciji vsak dan izpostavljena oceni trga. Ta podjetja imajo tudi dostop do kapitala in so bolj pregledna za banke – za dolžniško financiranje in za obvezniški trg, menedžment teh družb je prav tako podvržen dnevnemu vrednotenju, zato mora biti profesionalen. Tudi trije glavni igralci na naftnem in plinskem trgu so v državnih rokah in so opredeljeni kot strateško premoženje, zato menim, da nikoli ne bodo popolnoma privatizirani. Tudi v največji poljski banki – PKO BP in v zavarovalnici – PZU, ki sta obe uvrščeni na borzo, ima država manjšinski, a pomemben lastniški delež, in bi ga po mojem mnenju tudi želela obdržati. Še vedno pa so tudi državna podjetja, ki bi lahko bila privatizirana prek IPO (javna ponudba delnic). Že letos jeseni se načrtuje IPO poljske poštne banke in kasneje še pošte. Privatizacija je pomembna, vendar možnosti rasti števila podjetij, uvrščenih na borzo, zdaj iščemo v zasebnem sektorju. Na splošno je veliko velikih zasebnih podjetij, za katere je kapitalski trg naravna smer financiranja, seveda pa računamo tudi na podjetja, ki prihajajo iz regije – srednje in vzhodne Evrope.

Zakaj pa bi podjetja prišla na varšavsko in ne na kakšno drugo borzo?

Razlogov je več. Vlagatelji vedo, kako Varšavska borza deluje, kar je zanje sprejemljivo. Smo pomembna točka na zemljevidu kapitalskega trga, saj ponujamo dostop do vseh vlagateljev na evropskih razvijajočih se trgih. Ko govorim o razvijajočih se trgih, mislim na razvijajoče se trge in globalne sklade, ki iščejo naložbene priložnosti. Prav tako imamo dostop do trgov, kot so Romunija, nekdanja Jugoslavija, Ukrajina. Na Poljskem imamo tudi velik bazen lokalnega kapitala, pri čemer mislim zlasti na pokojninske in investicijske sklade. Prvi upravljajo okoli 39 milijard evrov, drugi pa 55 milijard evrov. Poleg tega je pri nas še vedno precejšnje povpraševanje malih vlagateljev, ki so zaradi privatizacije še vedno aktivni.

Omenili ste Ukrajino. Prav te dni ste bili imenovani v ukrajinski reformni svet za državna podjetja. Kaj jim boste svetovali? Uvrstitev podjetij na varšavsko borzo?

Eden ključnih ciljev tega sveta je svetovanje in delitev izkušenj glede lastniškega nadzora in korporativnega upravljanja državnih podjetij. Druga stvar pa je privatizacija, kjer ima Poljska veliko izkušenj z različnimi metodami.

Če prav razumem, je bil glavni prispevek privatizacije k razvoju kapitalskega trga na Poljskem prodaja družb prek IPO?

Tako je. Privatizacija je bila nedvomno eno glavnih gonil pri razvoju kapitalskega trga. V skladu s strategijo ministrstva za zakladništvo so bile prodaje ključnih državnih družb izpeljane prek borze.

Tudi slovenska vlada namerava nekatere družbe privatizirati prek IPO. Je ta pristop primeren za vsa podjetja?

Za države, kot sta Poljska in Slovenija, je privatizacija orodje za ustvarjanje kritične mase. Za postavitev lokalnega kapitalskega trga je treba doseči raven kritične mase, pri čemer mislim na velikost transakcij, tržno kapitalizacijo podjetij in privlačnost za velike tuje vlagatelje. Velika podjetja je težko prepričati k IPO, če ni povpraševanja in vlagateljev, ki bi delnice kupovali. Vlagateljev pa ni, če nimajo dostopa do velikih transakcij. To dvoje mora iti skupaj. IPO je eden najbolj preglednih načinov prodaj, saj je trg tisti, ki oceni vrednost podjetja. Seveda lahko rečete, da lahko pri drugačnem načinu prodaje dobite boljšo ceno, saj je strateški vlagatelj pripravljen plačati premijo za kontrolni delež. Vendar se je treba pri tem vprašati, ali želite, da podjetje obvladuje strateški vlagatelj ali lokalni delničarji. Ko govorimo o strateškem vlagatelju, mislim, da smo se po Lehman Brothersu naučili, da ima kapital še posebej, ko govorimo o finančnih institucijah, nacionalnost. To je tudi razlog, zakaj želi imeti država na Poljskem še vedno vpliv v eni od največjih bank.

Poljska lahko na svojo privatizacijo že gleda z določeno časovno distanco. Bi po vašem mnenju danes kaj naredili drugače?

Za nazaj je lažje oceniti učinke privatizacije. V sredini 90. letih smo privatizirali poljski bančni sektor, ki je pristal v rokah tujih finančnih institucij. Po Lehmanu lahko rečemo, da je bila to napaka, ampak v času privatizacije so bile te banke podkapitalizirane in tehnološko zaostale. S tem, da smo takrat pripeljali mednarodne igralce na Poljsko, smo ti dve zadevi spremenili, tako da imamo danes zelo moderno bančno industrijo. Tudi privatizacija poljskega telekoma je bila problematična, ker je imel ob prodaji skoraj monopolen položaj, ki ga je nato dobil francoski Orange. Vendar poljski telekom je bil takrat za časom brez moderne tehnologije in s težavami pri financiranju. S privatizacijo je to postalo uspešno podjetje, ki deluje na konkurenčnem trgu. Tako da na splošno gledano, je bila privatizacija precej uspešna zgodba. V razmeroma kratkem času smo privatizirali okoli 500 podjetij.

Na vzporedni kotaciji na Varšavski borzi že kotirata dve slovenski podjetji – Krka in Gorenje. Bi si želeli tam videti še kakšno drugo slovensko podjetje in ali se s katerim že konkretno pogovarjate o tem? Za zdaj je znano, da je o tej možnosti razmišljala Zavarovalnica Triglav.

Pogovarjamo se z nekaj podjetji, vendar je prezgodaj, da bi karkoli napovedal. Iščemo dobre izdajatelje. Na naši borzi so tudi področja, ki so manj zastopana, še posebej finančni sektor in zavarovalnica bi lahko bila zanimiva družba. Prav tako bi lahko bile za vlagatelje zanimiva prehranska in farmacevtska podjetja.

Ljubljanska borza, ki je v lasti Dunajske, je naprodaj. Ali je Varšavska borza zainteresirana za njen nakup?

Trenutno smo usmerjeni v organsko rast. Seveda pa proučujemo tudi priložnosti na trgu, vendar je za zdaj prezgodaj, da bi lahko kaj povedal.