Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenske železnice so se potnikom opravičile za zamude. Hitrost vožnje na progi med Borovnico, Verdom in Logatcem so namreč morali na nekaterih odsekih s 75 zmanjšati celo na vsega 30 kilometrov na uro. Slovenska javna železniška infrastruktura in državne ceste ob pomanjkanju denarja za vzdrževanje nezadržno propadajo.
V desetletjih gradnje avtocestnega omrežja so bili železniški tiri povsem v ozadju, na državnih cestah pa razmere niso bile dosti boljše, tako da je polovica od šest tisoč kilometrov slovenskih državnih cest v slabem ali celo zelo slabem stanju. Samo za njihovo ureditev na evropsko raven bi v prihodnjem desetletju in pol vsako leto potrebovali 200 milijonov evrov. Lani je bilo za vzdrževanje in modernizacijo državnih cest na voljo 131 milijonov evrov, od tega za redno vzdrževanje, vključno z zimsko službo, 62 milijonov evrov, za investicijsko vzdrževanje pa preostalih 69 milijonov evrov.
V Sloveniji je 1229 kilometrov železniških prog, ki so glede na gospodarsko in povezovalno vlogo kategorizirane kot glavne in regionalne. Na njih je po podatkih SŽ trenutno 42 odsekov v skupni dolžini 84,5 kilometra (skoraj 35 kilometrov na kočevski progi, po kateri ni potniškega prometa), na katerih je dovoljena hitrost vožnje zaradi gradbenih del in zaradi slabega stanja tirov nižja od projektirane. Zaradi slabega stanja infrastrukture so na glavnih slovenskih progah zmanjšane hitrosti na 18 odsekih v skupni dolžini 36,6 kilometra prog ter na 16 odsekih na regionalnih progah v skupni dolžini 11,5 kilometra. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor so počasne vožnje predpisane na 3,2 odstotkih prog, zaradi novogradenj, obnov, zamenjav ali vzdrževalnih del pa se dolžina prog z upočasnjeno vožnjo poveča na na 5,5 odstotka.
Zamude potnikov in manjša konkurenčnost SŽ
Na vseh odsekih so hitrosti znižane zaradi ohranjanja varnosti in zanesljivosti, za potnike neljuba posledica so zamude, za prevoznike, predvsem Slovenske železnice, pa to pomeni manjšo konkurenčnost. Večina odsekov, na katerih je hitrost vožnje zmanjšana, je na širšem območju Postojne (34,8 kilometra) in na območju Ljubljane (42,3 kilometra prog), preostali del pa je na območjih Celja in Maribora. Na odseku med Borovnico, Verdom in Logatcem, v skupni dolžini 27,9 kilometra, so hitrosti znižane na 50, 40 in ponekod tudi na 30 kilometrov na uro.
Potniški vlaki na notranjski progi zato zamujajo do četrt ure, posamezni vlaki pa imajo lahko tudi več zamude. Od 20 do 90 minut zamujajo tudi tovorni vlaki, saj Slovenske železnice prilagajajo njihovo vožnjo potniškim vlakom. Na odseku Verd–Logatec naj bi zamude delno zmanjšali z izrednimi ukrepi, med Borovnico in Verdom pa so do konca junija že predvidena gradbena dela, kar bo povzročilo zamude in posledično preusmeritev potnikov na prevoz z avtobusi. S SŽ so sporočili, da bodo odsek med Verdom in Logatcem sanirali takoj, ko bodo za to zagotovljena sredstva.
Javna železniška infrastruktura (JŽI) je pač last države, dela na njej se financirajo s sredstvi iz državnega proračuna, SŽ pa opravljajo obvezno gospodarsko javno službo njenega vzdrževanja. Čeprav so proračunska sredstva za vzdrževanje JŽI strogo namenska in jih SŽ ne uporabljajo za svoje poslovanje, ne zadoščajo za nujne posege. Posledično je konkurenčnost SŽ kot prevoznika manjša, stroški pa so občutno višji kot pri primerljivih železnicah v državah z urejeno infrastrukturo, ugotavljajo v SŽ.
Za vzdrževanje javne železniške infrastrukture je država po navedbah ministrstva v letu 2010 namenila 60,9 milijonov evrov, leto kasneje 71,6 milijona evrov, lani (2012) 68,0 milijonov evrov, letos pa naj bi se številka ustavila pri 63,8 milijona evrov.
SŽ so za redno vzdrževanje zgornjega ustroja prog za letos prejele 25,9 milijona evrov, kar je skoraj dva milijona evrov manj kot lani. Dodatnih šeststo tisočakov, enako kot lani, so dobili za tako imenovani načrt zamenjav, kar pa je glede na potrebe in dolgoletno odsotnost vlaganj odločno premalo, ugotavljajo v SŽ. In dodajajo, da s temi sredstvi, kljub opozorilom, trudu in velikim prizadevanjem, komajda še ohranjajo železniško infrastrukturo v obstoječem stanju, izboljšave in nadgradnje pa žal čakajo na boljše čase. Ne pa vse. V okviru 6. prednostnega projekta vseevropskega prometnega omrežja TEN-T že potekata 329,84 milijona evrov vreden projekt rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš ter posodobitev nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah. EU bo iz kohezijskega sklada prispevala 166,22 milijona evrov, preostala sredstva pa bodo zagotovljena iz državnega proračuna. Projekt bo po napovedih končan do konca leta 2015.
