Tiskane izdaje
Unicredit, lastnik Zagrebačke banke, je tožbo proti državi Hrvaški vložil na pristojnem sodišču v Washingtonu, danes poroča zagrebški časnik Jutarnji list. Tožbe so napovedale tudi druge tuje banke na hrvaškem trgu, Privredna banka Zagreb, Sberbank Europe in Raiffeisen bank Austria pa so lani jeseni zahtevale oceno ustavnosti tega dejanja.
Poskusili se bodo dogovoriti
Hrvaški zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Kovač, je danes potrdil, da je bila vložena prva tožba proti Hrvaški in dodal, da se bo poskusila država z bankami dogovoriti. Poskusili bomo najti rešitev, ki bo čim manj obremenila proračun, poskusili pa bomo storiti tudi vse, da zavarujemo državljane, ki imajo posojila v švicarskih frankih,« je dejal.
Kot je dodal, hočejo poudariti, da je bila lanska sprememba zakona o potrošniških posojilih »populističen« in »ne dovolj premišljen« ukrep. Zato bodo morali napeti moči, da bodo zmanjšali škodo. O tem so že stekla številna posvetovanja, med drugim s predstavniki državnega tožilstva, ministrstev za finance in pravosodje ter predsednikom vlade, ki opravlja tekoče posle, Tihomirjem Oreškovićem.
Težava je nastala, ko se je švicarska centralna banka sredi lanskega januarja nepričakovano odločila, da bo sprostila tečaj, in je odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro. To je močno podražilo kredite, ki so jih imeli posojilojemalci v frankih. Hrvaška je takoj postavila fiksni tečaj franka pri 6,39 kune, nato pa je aprila letos stekla pretvorba kreditov iz švicarskih frankov v evre.
Banke so to pospremile z oceno, da gre za prisilno konverzijo, ki ne upošteva resnične odplačilne zmogljivosti posojilojemalcev pri vrnitvi dolgov. Poudarile so, da pretvorba predstavlja retroaktiven poseg v obstoječe pogodbe ter da hrvaška vlada s tem zakonom krši hrvaško ustavo in evropsko zakonodajo.
Po podatkih hrvaške centralne banke je imelo v času uveljavitve zakona oktobra lani nekaj več kot 53.000 državljanov posojila v švicarskih frankih. Vrednost teh posojil, v 90 odstotkih so stanovanjska, je bila približno 23 milijard kun oziroma nekaj več kot tri milijarde evrov. Hrvaški minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Marić je pred kratkim dejal, da se je doslej pretvorilo približno 95 odstotkov teh posojil.
