Računi za Serming šele prihajajo na dan

Koper – Potem ko je višje sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Serming proti Borisu Popoviču, Sabini Mozetič in Rajku Sredniku in primer vrnilo v ponovno sojenje, se hkrati s kazenskim procesom dogaja še velik pravdni postopek.

Podjetje Serming trdi, da je imelo zaradi sodnega postopka in plombe na zemljišču veliko materialno škodo in izpad prihodkov, zaradi česar je že leta 2012 vložilo tožbo proti državi. Pravda se bo na ljubljanskem sodišču začela 9. junija. Kazenski pregon koprskega župana, direktorice koprske občinske uprave in sodnega cenilca v zadevi Serming ima še poučno vzporedno zgodbo. Sodišče je namreč zaradi domnevno spornih Popovičevih poslov ustavilo posel, vreden 140 milijonov evrov, ki bi omogočal zaposlitev vsaj 350 ljudem. »Pri tem sodnem postopku nam povsem neupravičeno nastaja škoda več milijonov evrov, pravzaprav je vse elemente težko izračunati. A Serming bo odškodnino na koncu terjal bodisi od občine Koper bodisi od države, vsekakor v škodo davkoplačevalcev,« je že pred razsodbo višjega sodišča povedal Bogdan Orel, prokurist Galeb Groupa, ki je 99-odstotni lastnik podjetja Serming. Dejal je, da so za vsa zemljišča, komunalno opremo, projektno dokumentacijo in financiranje kapitala namenili 16,2 milijona. Potem pa je sodišče »lepega« dne s sodno odločbo zaradi domnevnih napak, ki naj bi jih zagrešili drugi, Sermingu (ki sploh ni bil v kazenskem postopku) prepovedalo razpolaganje z zemljiščem in mu onemogočilo posel, ki bi zaposlil več ljudi in prinašal dobiček. Zdaj bi bil poslovni center verjetno že zgrajen.

Ne več prednostna obravnava

»Naše podjetje je imelo že podpisano pismo o nameri s kupcem in za 18. maj 2011 določen datum za podpis pogodbe o poslu, vrednem 140 milijonov evrov,« je povedal Aleš Bohinec. »To ni bilo trgovsko podjetje, pač pa investicijski sklad iz tujine, ki bi financiral gradnjo centra in ga postopoma prodajal kupcem ali najemnikom. A osem dni pred podpisom je sodišče izdalo izvršbo in blokiralo posel.« Ker so v podjetju vedeli, da so ravnali zakonito, so že čez dobro leto sprožili odškodninsko tožbo proti državi. »V letu dni smo naračunali, da je samo na račun obresti nastalo za 300.000 evrov škode in je tako škode za več kot milijon. V to niso všteti izgubljeni dohodek in drugi stroški.« Potem ko je višje sodišče februarja razveljavilo prvostopenjsko sodbo proti Popoviču, Mozetičevi in Sredniku, je sodnica Meri Mikac, ki še zmeraj obravnava primer Serming, zadnje dni marca izdala sklep o odpravi prepovedi razpolaganja z zemljiščem in Serming se je pritožil.

Predsednica okrožnega sodišča v Kopru Darja Srabotič je na naše vprašanje odgovorila, da je bilo začasno zavarovanje odpravljeno upoštevajoč zakon o kazenskem postopku, da skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let. Ker je bila razglašena sodba prve stopnje aprila lani, bi lahko začasno zavarovali premoženjske koristi celo do deset let. Zdaj je razveljavljena in sodnica je spet upoštevala prvi rok (največ tri leta). Sodišče je plombo umaknilo iz formalnih razlogov, Serming pa zahteva vsebinsko razveljavitev sklepa, ker da je šlo za neutemeljeno prepoved razpolaganja z zemljiščem. Primera sodišče ne obravnava več prednostno. Bohinec je dejal, da bodo poleg obresti terjali tudi drugo nastajajočo škodo. Pred poslom so v tujini naročili in prejeli študijo ekonomske upravičenosti naložbe. Italijansko projektantsko podjetje OverItalia je že pripravilo idejni projekt centra. Na približno desetih hektarih so nameravali uresničiti občinski prostorski načrt, ki ni dovoljeval gradnje stanovanj, pač pa poslovno dejavnost. Tu naj bi stali trgovski center z 28.000 kvadratnimi metri, vodni park z 12.000 kvadratnimi metri površine, stolpiča s poslovnimi prostori in pisarnami, hotel, večje parkirišče in garažna hiša.

Novo strokovno mnenje

Župan Boris Popovič, obtožen zlorabe položaja in pomoči pri prireditvi razpisa, da bi zemljišče dobil prav Serming, je očitek zanikal, češ da bi vsak potencialni investitor že zaradi veliko manjših nepravilnosti razpis zlahka ovrgel, a za nakup zemljišča so našli samo enega kandidata.

Zato je še dandanes prepričan, da so naredili odličen posel za občino, škodo pa tisti, ki ga je ustavil: »Tam bi bilo vsaj 350 zaposlenih, plačevali bi davke, stroške, podjetja bi ustvarjala prihodek. Zdaj pa vsega tega ni. Kdo dela tukaj škodo.« Višje sodišče je prvostopenjskemu naložilo, katera pravno pomembna dejstva in okoliščine mora upoštevati do popolne ugotovitve stanja. Upoštevati mora novo strokovno mnenje o vrednosti zemljišča in zaslišati cenilca Milana Torkarja.