Radenska: le še malo upanja za Rudolfa Šariča

Gornja Radgona – V nenormalno dolgem denacionalizacijskem postopku Radenske so pravni zastopniki Rudolfa Höhn Šariča sredi tega meseca doživeli še en poraz. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreč zavrnilo njihovo pritožbo zoper odločbo UE Gornja Radgona, ki je julija zavrnila zahtevek za vračilo deleža podjetja, ki je bil odvzet Rudolfovemu očimu Anteju Šariču. Šariču ostaja le še malo upanja.

Konec letošnjega julija je upravna enota Gornja Radgona na podlagi poročila strokovne komisije za denacionalizacijo izdala odločbo, s katero je zavrnila zahtevek Rudolfa Höhn Šariča po vračilu 48 - odstotnega očetovega deleža v po vojni odvzeti Radenski zato, ker da je bil ta delež Anteju Šariču odvzet na podlagi Avnojskega odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno last. Tako odvzeto premoženje ni predmet vračanja po zakonu o denacionalizaciji, zato so na upravni enoti zgolj ugotovili, da se denacionalizacijski postopek za ta del premoženja ne more nadaljevati. Ugotovili so tudi, da niti Rudolf Höhn Šarič niti vnuka Anteja Šariča Michael Wiesler in Barbara Purre - Wiesler ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci. Rudolf zato, ker njegov očim Ante nikoli ni bil jugoslovanski državljan in zato, ker je leta 1942 preklical Rudolfovo posvojitev in ga s tem tudi razdedinil, Antejeva vnuka Michael in Barbara pa zato, ker tudi njuna mati, hči Anteja Šariča Wilhelmina Wiesler nikoli ni imela jugoslovanskega državljanstva. Zoper takšno odločbo sta se na gospodarsko ministrstvo pritožila odvetnika Rudolfa Šariča Pavla Sladič Zemljak in Jorg Sladič, vendar je to v pritožbene postopku povsem pritrdilo ugotovitvam upravne enote. Na odločbo gospodarskega ministrstva pritožba ni mogoča, mogoč pa je še upravni spor na Upravnem sodišču, ki ga bosta Šaričeva odvetnika zagotovo sprožila.

Že pred tem je radgonska upravna enota zavrnila zahtevek Rudolfa Šariča za vračilo drugih 48 odstotkov nekdanje Radenske, ki naj bi mu pripadali po materi Wilhelmini Šarič. Ta je namreč imela možnost v Avstriji dobiti odškodnino za nacionalizirano premoženje, zato ne more več biti denacionalizacijska upravičenka. Tudi v tem primeru pritožba Šaričevih zastopnikov ni bila uspešna, zato so sprožili upravni spor, ki se še ni končal.

Kaj za Radensko, ki jo je medtem Pivovarna Laško že skoraj dokončno prodala češki Kofoli v konzorciju s slovenskim družinskim podjetjem Poličevih, pomeni zadnja zavrnitev pritožbe Šaričevih, smo poskušali izvedeti od direktorja Milana Hojnika, vendar včeraj ni bil dosegljiv. Je pa pred tem v pogovoru za glasilo Radenske poudaril, da je bila Radenska do sedaj v postopkih uspešna, saj so bile vse do sedaj izdane odločbe izključno v prid Radenske. Tudi zato so dosegli izbris plomb na dvanajstih blagovnih znamkah Radenske, kar je verjetno olajšalo prodajo Radenske Kofoli, morda pa vplivalo tudi na višjo prodajno ceno.

Da novi lastniki Radenske še vedno niso povsem prepričani v končno zmago v denacionalizacijskem postopku, pa kaže njihova izjava, da se še vedno pogajajo s Šaričevimi. Oziroma, kot je direktor Milan Hojnik dejal v pogovoru za Radenski vestnik: »Obstaja tudi možnost, da bo denacionalizacijski upravičenec v dogovoru z bodočim (sedaj že dejanskim) lastnikom zahtevek umaknil, za določeno odškodnino seveda.«

Prav to je posredno mogoče razbrati tudi iz včerajšnjega odgovora Kofole na naše vprašanje, ali je bila najnovejša odločitev ministrstva za gospodarstvo olajšanje za češkega kupca ter ali je negotovost, povezana z zahtevki družine Šarič glede vračila premoženja Radenske, že minila.

»Lahko potrdimo, da smo v kontaktu z družino Höhn-Šarič in da bi se z njimi radi pogajali še naprej. Drugih podrobnosti ne moremo razkrivati.« Rešitev zahtevka družine Höhn-Šarič ni odložni pogoj za sklenitev prodaje Radenske, še pravijo v Kofoli.