Tiskane izdaje
Načrtovana vrnitev Mercatorja v BiH je definitivno smiselna, je v pogovoru zatrdil Ramljak. Spomnil je, da se je promet v nekdanjih Mercatorjevih trgovinah v BiH zmanjšal za polovico, potem ko je Agrokor leta 2014 prevzel slovenskega trgovca in se na bosansko-hercegovskem trgu odločil izključno za blagovno znamko Konzum namesto uveljavljene Mercatorjeve.
»Povprečno je imela Mercatorjeva trgovina leta 2014 približno 2,5 milijona konvertibilnih mark (okoli 1,3 milijona evrov) prometa, danes pa ima kot Konzum povprečno 1,2 milijona mark (okoli 613.500 evrov) prometa,« je povedal Ramljak.
»To nam kaže, da bi bilo najbolje čim prej vrniti Mercator, ker ima potencial za povratek kupcev. Na koncu bomo v BiH morda z dvema blagovnima znamkama. Analize potekajo in odločili se bomo za optimalno rešitev, ki bo čim bolje ohranila vrednost, kar je v interesu vseh upnikov in drugih akterjev,« je pojasnil.
Osrednja naloga izredne uprave je skleniti dogovor z upniki Agrokorja, kar vključuje tudi prestrukturiranje koncerna. Na vprašanje, kakšna bo podoba Agrokorja po koncu izredne uprave, torej najpozneje julija 2018, je Ramljak odgovoril, da gre za »vprašanje za milijon dolarjev«.
Dolgove mogoče vrniti samo s prodajo
»Če bodo dolgovi poplačani in večinoma vrnjeni, sedanji lastnik (Ivica Todorić) zagotovo ne bo prihodnji lastnik Agrokorja. Dolgove je mogoče vrniti samo s prodajo, s katero se bo spremenilo tudi lastništvo,« je dejal Ramljak, ki je vodenje izredne uprave prevzel 10. aprila z uveljavitvijo zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih.
Dodal je, da potencialnih investitorjev, ki bi prevzeli podjetja iz sestave Agrokorja, ne manjka, a je »prezgodaj, da bi govorili, kdaj bodo kaj prodali«.
Podjetja iz koncerna imajo močne blagovne znamke in tržne položaje, konkurenca v regiji pa teh tržnih deležev ne uspeva prevzeti, je ocenil. Povedal je, da obstaja interes za prevzem vsakega izmed delujočih podjetjih iz skupine, tudi za podjetja, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti koncerna.
»Skoraj sem prepričan, da bo vsako podjetje, ki ga bomo prodajali na javnem razpisu, našlo dobrega lastnika ter da bomo dosegli dobro ceno,« je izjavil.
Omenil je tudi, da obstaja nekaj Agrokorjevih podjetij srednje velikosti, o katerih niso prepričani, ali jim jih bo uspelo usposobiti za dolgoročno vzdržno poslovanje. So pa tudi manjša podjetja, v katera ni več smiselno vlagati, je še povedal, pri tem pa ni razkril imen teh podjetij.
