Remont 2015: v NEK želijo dokončno odpraviti puščanje goriva

Elektrarno bodo ustavili v soboto in v dobrem mesecu vanjo vložili 30 milijonov evrov. Vzorčna v svetovnem merilu.

Objavljeno
09. april 2015 22.08
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Krško – Jutri bodo začeli ohlajati jedrsko elektrarno, ustavili jo bodo v soboto, ko se uradno začne letošnji remont. V 30 do 35 dneh bodo izvedli 25 večjih posodobitev, med drugim želijo trajno odpraviti težave s puščanjem jedrskega goriva.

V NEK je bil danes 500. zaporedni dan, ko je objekt deloval na največji moči. Iztekajoči se 27. gorivni cikel, med katerim je bilo proizvedeno načrtovane 8,4 teravatne ure električne energije (več kot 40 odstotkov vse proizvodnje v Sloveniji), kljub temu ni potekal brez nevšečnosti.

Pet dni po koncu zadnjega remonta novembra 2013 se je elektrarna samodejno zaustavila zaradi nepravilnega elektronskega signala, ki ga je sprožil novi sistem za merjenje temperature reaktorskega hladila. Februarja letos pa so aparature po poškodbah gorivnih palic v 26. gorivnem ciklu znova zaznale povečano puščanje jedrskega goriva; manjše težave s tesnenjem goriva so zaznali že med 25. gorivnim ciklom leta 2011.

»Stopnja puščanja v tem ciklu je primerljiva s tistim leta 2013,« je za Delo povedal Hrvoje Perharić, hrvaški član dvočlanske uprave NEK. »Puščanje je pod tremi odstotki dopustne koncentracije, okoli 2,97 odstotka.« Na začetku marca, ko je bil delež podoben, so pojasnili, da je 70 odstotkov puščanja posledica kontaminacije primarnega hladila, prenesene iz predhodnega cikla. Obseg mehanskih poškodb je vodilne med remontom 2013 presenetil: od 28.400 gorivnih palic se je zlomila ena, poškodovanih je bilo še deset. Kljub temu je ob letošnjem puščanju elektrarna zadnja dva meseca delovala brez omejitev.

Pred poldrugim letom so vzrok za poškodbe gorivnih elementov (premočen prečni tok hladilne vode skozi jedrsko gorivo in posledično prevelike vibracije goriva) odpravili z začasno rešitvijo – v štirih od 121 gorivnih elementih so po sedem gorivnih palic zamenjali z močnejšimi jeklenimi.

Zdaj bo izvedena trajna rešitev. Z zatesnitvijo 16 lukenj na vrhu okrogle obodne plošče okoli jedrske sredice bodo tok manjše količine hladilne vode, ki je doslej potekal od zgoraj navzdol, obrnili v drugo smer. Zaradi daljše poti se bo znižala razlika v pritisku med hladilno vodo in vodo v reaktorski sredici ter s tem moč prečnega toka. »Gre za poseg, ki ga na tem tipu reaktorja izvajajo že več kot 15 let. V tem obdobju se je ta rešitev izkazala za dobro, saj težav s puščanjem goriva ni bilo več,« razlaga Perharić. Predsednik uprave NEK Stane Rožman pa je poudaril, da je elektrarno jeseni pregledalo 42 tujih strokovnjakov. Prejela je najvišjo možno oceno za jedrsko varnost in tako postala vzorčna v svetovnem merilu: »V zadnjih mesecih so nas obiskale delegacije iz držav z močno razvito jedrsko tehnologijo, kot so Francija, Švedska in Španija.«

Hrvati še brez lokacije za odlagališče

NEK je zadnja leta silovito povečala vlaganja v nadgradnjo varnosti, ker sta lastnika Gen energija in Hrvatska elektroprivreda lani odobrila podaljšanje obratovanja z leta 2023 na leto 2043 in pofukošimskih zahtev. Lastna proizvodna cena se je skladno s tem dvignila s 26 evro za megavatno uro leta 2008 na 38 evrov leta 2013; po letu 2018 naj bi se stabilizirala pri tako za Slovenijo kot Hrvaško zelo ugodnih 30 evrih. »Stroškov remonta posebej ne opredeljujemo. A okvirno letos znašajo nekaj več kot 30 milijonov evrov.« Skladno z oktobra lani sprejeto strategijo o jedrskih odpadkih hrvaški Državni zavod za jedrsko varnost proučuje štiri možne lokacije za gradnjo odlagališča za svoj del nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz NEK: Trgovska Gora, Moslovačka Gora, Papuk in Psunj. Strategijo morajo do avgusta predstaviti Bruslju, zadnje dni pa so hrvaški mediji kot eno izmed možnosti omenjali tudi vojaško skladišče blizu Dvora ob meji z BiH (v isti občini kot Trgovska Gora). Ravnatelj zavoda je za nacionalno televizijo dejal, da končna lokacija še ni izbrana ter da bosta pred tem potrebna tehnični pregled lokacij in soglasje lokalne skupnosti. Podatka, da Hrvati po desetletju ponovno razmišljajo o lastnem odlagališču in da je slovenska rešitev v Krškem (gradnja do leta 2020 147 milijonov evrov, stroški obratovanja 327) po njihovem mnenju predraga, smo novembra razkrili v Delu. Rožman in Perharić podpirata vsako rešitev, ki bi pomenila dogovor dveh držav.