Rogaška Slatina je naložbeni hit

Ljubljana – Prihodnji teden je predviden podpis pogodbe za nakup treh hotelov v Rogaški Slatini. Gre za hotele Grand Hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria, ki jih je družba Heta Asset Resolution prodala ruskemu tobačnemu milijarderju in solastniku družbe Megapolis Sergeju Kacijevu.

Ruski poslovnež Kacijev ni prvi ruski vlagatelj, ki je vrgel oko na slovenska zdravilišča. Od aprila 2012 so v rokah Rusov tudi Terme Maribor, ki so lani uradno prešle v last Gazproma, lastnik Rimskih term pa je postal Valerij Arakelov iz Armenije.

Ruska družba Megapolis (njen glavni posel je prodaja tobačnih izdelkov) je lastnik turističnega kompleksa Frunze v ruskem Sočiju, vendar Kacijev v posel nakupa treh hotelov v Rogaški Slatini vstopa sam. »Kacijev kupuje hotele kot fizična oseba,« pravi Roman Šipec, zastopnik družbe SLKI, prek katere Kacijev kupuje rogaške hotele. Kacijev naj bi v prihodnjih dneh, ko bo prodaja pod streho, prispel tudi v Slovenijo, ki jo sicer kot gost Rogaške Slatine obišče vsaj dvakrat ali trikrat na leto.

Brez novih vlaganj ne bo šlo

Za hotele Grand Hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria so se po dosegljivih informacijah zanimali tudi hrvaški Valamar ter še dva vlagatelja (omenja se nemški oziroma avstrijski vlagatelj ter vlagatelj z rusko-kazahstanskim kapitalom), vendar je na koncu Kacijev ponudil najvišjo ceno. Njene višine Šipec noče razkrivati, prav tako je ne razkrivajo v nekdanjem Hypo Leasingu (danes Heta Asset Resolution), ki je doslej bedela nad hoteli. Heta Asset resolution je v lastništvo treh hotelov (zemjišč in objektov) vstopila leta 2013, ko nekdanji lastnik ni več zmogel poravnavati kreditnih obveznosti do lizinške hiše.

»V vseh treh hotelih, ki jih kupujemo, je trenutno 90 zaposlenih, po pogodbi prevzemamo vse. Odpuščanj ne načrtujemo, kvečjemu bomo na srednji rok dodatno zaposlovali,« napoveduje Šipec. Pod novim lastnikom bodo najverjetneje potrebna tudi nova vlaganja, saj so bili vsi trije hoteli nazadnje prenovljeni leta 2003, konkretnih novih investicij pa v zadnjih letih ni bilo. »Končni cilj je ponuditi gostom višji standard namestitve in zato iztržiti višjo ceno,« pravi Šipec.

Z vstopom novega lastnika pa se prekinja sodelovanje z angleško svetovalno družbo Hamilton Hotel Partners, ki je zadnji dve leti upravljala hotele v Rogaški za Hypo Leasing. Kot pravi Šipec, je bila pogodba z angleškimi svetovalci vezana na prejšnjo krovno družbo Terme Spa Rogaška, »vendar pogodbe ne bomo podaljševali, saj smo se odločili, da bomo hotele upravljali sami.«

Tujci kupujejo stare hiše v Rogaški

V Rogaški Slatini je deset hotelov s skupno 1500 sobami in tudi po prodaji Grand Hotela Rogaška, Hotela Strossmayer in Hotela Styria bo večina hotelov v najstarejšem slovenskem zdraviliško-turističnem kraju ostala v slovenskih rokah oziroma peščice slovenskih lastnikov. Hotel Sava je v lasti podjetnika Stanislava Pšeničnika, hotel Donat je v rokah Marjana Krajnca, najprestižnejši hotel Aleksander je uradno še vedno v rokah štajerskega podjetnika Marjana Pipenbaherja, če naštejemo le nekatere.

»Rogaška Slatina je trenutno hit v Sloveniji po tujih vlaganjih. Lani je šest vlagateljev iz Rusije zgradilo pet apartmajskih vil v skupni vrednosti pet milijonov evrov, trenutno sta v gradnji dva hotela s po 140 posteljami in še dve apartmajski vili, hkrati pa različni vlagatelji kupujejo posamezne nepremičnine, ki jih nameravajo prenoviti ali zgraditi na novo. Vse to je pokazatelj, da smo v zadnjih desetih letih dovolj vlagali v infrastrukturo, da je lahko danes Rogaška Slatina tako zanimiv turistični in naložbeni kraj,« pravi župan Rogaške Slatine Branko Kridrič. Kot pravi, ni pomembno, od kod prihajajo vlagatelji, temveč da imajo vizijo in so pripravljeni vlagati v nepremičnine in tudi aktivno sodelovati pri drugih promocijskih in marketinških aktivnostih Rogaške Slatine.

Šipec pa je izrazil upanje, da se bodo v Rogaški Slatini, kjer so hoteli v rokah različnih lastnikov, poenotili glede promocije turizma in našli skupni model, kako destinacijo predstaviti svetu. »Nobenega smisla ni, da se po svetu predstavljamo vsak s svojimi hotelskimi sobami, bolje bi bilo, da se predstavljamo kot destinacija,« je še poudaril Šipec.