Romana Pajenk prevozila rdeče luči kreditnega odbora

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo je pričal nekdanji predsednik izredne uprave Probanke Igo Gruden.

Objavljeno
12. maj 2016 13.16
Nejc Gole
Nejc Gole

Probanka je imela oddelek za tveganja in kreditni odbor. A je uprava, ki jo je vodila Romana Pajenk, preslišala opozorila oddelka za tveganje in odobrila več kreditov, ki jih je kreditni odbor zavrnil, je na bančni parlamentarni preiskovalni komisiji dejal Igo Gruden, nekdanji predsednik izredne uprave banke v nadzorovani likvidaciji.

Vložili smo več kot 20 kazenskih ovadb in šest odškodninskih tožb v primerih, kjer smo imeli utemeljen sum, da je bila kršena zakonodaja, je dodal. Pregledi nekaterih primerov se nadaljujejo tudi letos, ko je bila banka pripojena k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Na vprašanje, zakaj notranja revizija ni ugotovila nepravilnosti že v času delovanja banke, je Gruden odgovoril: »Predvidevam, da so pregledali tisto, za kar so jih šefi zadolžili. Pregledovali so manj pomembne primere in bili s tem polno zaposleni.«

Izpostavljeni do nekaterih strank

Več kot dve tretjini izgub je bilo povezanih s kreditiranjem 80 gospodarskih družb. »Šlo je za slabo prakso, saj je bila banka preveč izpostavljena do določenih strank,« je poudaril Gruden in dodal, da so bili nekateri krediti slabo zavarovani.

Izredna uprava je ugotovila tudi kršitve zakona o bančništvu. Probanka je namreč dajala kredite strankam, s katerimi so ti dokapitalizirali banko, kar smo razkrili v Delu. Podobno je mešetarila tudi z obveznicami. Gruden pa je poudaril tudi kršenje pravil o obvladovanju tveganj. Probanka je namreč financirala določene skupine, do katerih je že bila močno izpostavljena, prek povezanih družb.

Slabi nadzorniki

Kot je Gruden dejal na parlamentarni komisiji, ki preiskuje vzroke za bančno luknjo, si je po prihodu v banko leta 2013 ustvaril slabo sliko o upravljanju Probanke: »Nisem prepričan, da so lastniki Probanke, ki so sedeli v nadzornem svetu, dovolj skrbno opravljali svojo nalogo nadzora, saj bi sicer lahko prej opozorili regulatorja.«

Proti članom nadzornega sveta je izredna uprava vložila kazensko ovadbo, ne pa tudi odškodninske tožbe.

Leto končala z negativnim kapitalom

Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) o dodatni dokapitalizaciji DUTB zaradi pripojitve Probanke je Gruden odgovoril, da ne ve, ali je ta potrebna in na kakšni podlagi. »DUTB uporablja drugačne predpostavke za vrednotenje premoženja kot pa bančni sistem,« je pojasnil in dodal, da je Probanka ob koncu lanskega leta imela za 9,9 milijona evrov negativnega kapitala.

Država je banko dokapitalizirala s 176 milijoni evrov. Za lansko leto je bila predvidena še dokapitalizacija s 30 milijoni evrov, pri čemer bi bilo sedem milijonov evrov namenjenih operativnim stroškom, 23 milijonov evrov pa dodatnim slabitvam. A ta dokapitalizacija ni bila izpeljana, je poudaril Gruden.