Rudarji niso zaostrili stavke

Velenje – Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok javno zagotavlja, da bo naredil vse, da Premogovnik Velenje (PV) ne konča v stečaju. Toda odnos holdinga do PV in Termoelektrarne Šoštanj (Teš) pripoveduje drugačno zgodbo. Obe energetski podjetji sta prepuščeni sami sebi, pa vendar v Tešu ne morejo sami odločati o ničemer.

V takšnem ozračju se je danes že osmi dan nadaljevala stavka velenjskih rudarjev, ne pa tudi pogajanja med predstavniki stavkajočih in upravo PV. Rudarji so se v ponedeljek vsaj začasno odpovedali zaostritvi stavke in zmanjšanju oddaje premoga elektrarni z deponije, ki je sicer v upravljanju Teša. Pohorec je za Delo potrdil, da so se pogovori »obrnili v pozitivno smer« in da iščejo načine, kako čimprej končati stavko. A če so pogajanja med socialnimi partnerji stvar rudnika in rudarjev, se o bolj ekonomski ceni premoga ne moreta pogajati le Teš in PV.

S HSE so v nedeljo sporočili, da lahko ključno zahtevo stavkovnega odbora PV, torej povišanje cene premoga, PV reši izključno v pogajanjih s svojim edinim kupcem, Tešem. To nikakor ne drži. Cena in tudi ciljana cena za leto 2015, ko bo začel obratovati šesti blok, je določena s tristransko pogodbo iz leta 2004 med PV, Tešem in HSE. Noben dogovor med PV in Tešem torej ni veljaven, če ga ne podpiše tudi Košorok. Po naših podatkih so se direktorja obeh energetskih družb in generalni direktor skupine od začetka stavke na to temo sestali le enkrat, zdaj pa se o njej neposredno pogovarjata Pohorec in Košorok, Dermol pa bo o dogovoru predvidoma obveščen do 15. julija.

Morda predvsem zato, ker je maja HSE v Tešu kot enoosebni družbi ukinil dvotirno vodenje z upravo in nadzornim svetom. Zato direktor Teša Peter Dermol s PV ne more na lastno pest spreminjati cene premoga – vsak tovrsten dogovor mora podpisati tudi Košorok. Kakor pravijo dobro poučeni viri, je nov način upravljanja Teša že načel tudi ekonomiko elektrarne. Holding ji že od lani za energijo iz premoga, ki ga je Teš kupoval najprej po 2,55, potem pa po 2,45 evra za gigadžul proizvedene energije, plačuje manj, Teš pa nenenadoma več ne posluje z dobičkom. Spomnimo tudi, da je imela skupina PV leta 2012 le 1,2 milijona evrov izgube, leto prej pa le 0,5 milijona evrov, medtem ko je matični PV je imel lani celo 19,7 milijona evrov dobička.

Zato je vse več ugibanj, da je do spontane stavke sicer prišlo zaradi prikrajšanj rudarjev pri izplačilih in zaradi poslovanja PV z izgubo in napovedi, da jim bodo še za 10 odstotkov znižali plače, da pa so likvidnostnih težav PV zdaj krive investicijske priprave na izkop za šesti blok, kar je PV financiral iz rednega poslovanja; brez kreditov, namenskih državnih pomoči za strateški domači energent in brez pomoči holdinga – ta se zdfaj hvali, da PV-ju posoja likvidnostna sredstva.