Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se je tečaj rublja zelo znižal, kar pomeni slabše pogoje za vse, ki so prisotni na ruskem trgu, je obseg menjave med državama še vedno velik. Lani je vrednost dosegla 1,4 milijarde evrov, to je 65 milijonov manj kot leta 2013, vendar je to, glede na dejstvo, da je ruska valuta lani padla za 45 odstotkov, kar dober rezultat, menijo na gospodarski zbornici (GZS).
Čeprav ruski trg šteje za težje dostopnega, se je slovenski izvoz v to državo v zadnjih letih močno povečal. Podjetja okrog 45 odstotkov izvoza dosežejo s farmacevtskimi izdelki, medtem ko ruska podjetja v Slovenijo izvažajo predvsem mineralna goriva in olja.
Farmacevti opažajo, da cen ne morejo povečevati za toliko, kolikor je rubelj oslabel. Položaj sicer izboljšujejo nekoliko nižje cene surovin in energije. »Če bodo farmacevti želeli obstati na ruskem trgu, se bodo morali prilagoditi danim razmeram. Zdaj je čas, da tisti, ki želijo ohraniti svojo prisotnost v Rusiji, investirajo v prihodnost. Mnoga tuja podjetja, med njimi farmacevtska, so iz omenjenih razlogov zmanjšala obseg poslovanja z Rusko federacijo, nekateri so ta trg tudi zapustili. Naša podjetja lahko te okoliščine izkoristijo, da utrdijo svoj položaj,« pravi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Natančne analize, ki bi ocenila, kdo je na ruskem trgu največ izgubil, na gospodarski zbornici nimajo. Vsekakor so bile zaradi ukrajinske krize močno prizadete kovinska, elektro- in metalurška industrija. V zadnjem času so se precej zmanjšale tudi investicije v gradbeništvo in infrastrukturo. Prizadete so še gospodarske panoge, ki so v Rusiji posredno prisotne prek nemških in italijanskih podjetij, ki so tam eni najmočnejših investitorjev. Po besedah Hribar Miliča ta padec ni tolikšen, da ga podjetjem ne bi uspelo premostiti. Kot kažejo rezultati ankete, slovenski gospodarstveniki v tem položaju vidijo priložnost, da na ruskem trgu utrdijo svoj položaj.
Pomembno osnovo za krepitev dobrega dialoga med Slovenijo in Rusijo na gospodarsko-političnem področju predstavlja tudi medvladna komisija za gospodarsko-trgovinsko in znanstveno-tehnično sodelovaje. Prihodnje zasedanje bo potekalo septembra v Kazanju v Republiki Tatarstan. Priprava na to zasedanje je bila tudi ena od tem današnjega slovensko-ruskega poslovnega sveta srečanja.
»Redno letno srečanje članov slovensko-ruskega poslovnega sveta z ministrom za zunanje zadeve vidimo kot ključno interakcijo med gospodarstvom in diplomacijo. Ta je namenjena pregledu aktualnih razmer slovensko-ruskih gospodarskih odnosov ter usklajenemu delovanju na ruskem trgu, ki kljub krizi v odnosih med EU in Rusijo ostaja zelo pomemben izvozni trg in gospodarski partner za slovenska podjetja,« pravi predsednik slovensko-ruskega poslovnega sveta in direktor Rika Janez Škrabec.
»Za naše podjetje Riko se obetajo nove priložnosti zlasti na področju okoljevarstva – čiščenja odpadnih vod in priprave pitne vode ter ravnanja z odpadki. Poleg tega smo v okviru poslovnega sveta kot prednostni področji za krepitev sodelovanja s Tatarstanom opredelili še informacijske tehnologije in telekomunikacije ter avtomobilsko industrijo.«
Na GZS so prepričani, da bo z razmerami na ruskem trgu dolgoročno obremenjeno celotno slovensko gospodarstvo. »Nekaj časa podjetja izredne razmere lahko amortizirajo z manjšim dobičkom, na daljši rok pa bi nadaljevanje takšnih razmer vodilo v resne probleme,« je prepričan Hribar Milič.
Veliko možnosti je na področju kmetijstva
Nekatera podjetja, kot Iskratel pravijo, da bodo s tem, ko so prisobila status ruskega podjetja v prihodnje bolje poslovala. Veliko možnosti pa je tudi na področju kmetijstva. »Želeli bi, da se tudi v Sloveniji oblikuje kmetijski grozd po vzoru avtomobilskega grozda in informacijskih tehnologij. Kar zadeva kmetijske izdelke je ruska stran sicer razglasila prepoved uvoza na ruski trg. Menim, da je zelo pomembno, da imamo z Rusijo stabilne politične odnose, saj je to osnova za dobro gospodarsko sodelovanje. Da so ti odnosi dobri, kaže tudi ruska zasedba, ki bo letos na slovesnosti pri Ruski kapelici, kamor pride tudi predsednik ruske vlade Medvedov,« je povedal zunanji minister Karel Erjavec.
