Tiskane izdaje
Ljubljana - O tranziciji od pasivnega do proaktivnega nadzornega sveta, ki se vse bolj konstruktivno vpleta v poslovno naravnano upravljanje podjetja, je na konferenci Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) govoril letošnji osrednji govorec, danski strokovnjak in aktiven član nekaj nadzornih svetov, Torben Ballegaard Sorensen. Dr. Chris Pierce pa je predstavil raznolike izkušnje NS po svetu glede njihovega samoocenjevanja. Slovenske izkušnje o samoocenjevanju sta predstavila Gorazd Pdbevšek in Irena Prijović, oba iz ZNS. Podbevšek je uvodoma povedal, da imamo v Sloveniji težave že z načelom Spoštuj ali pojasni (Comply or explain), s katerim so družbe in njihovi upravljalci zavezani, da razkrijejo določene podatke ali ravnanja, ker se menda postavlja vprašanje, ali kdo sploh kontrolira tovrstna priporočena razkritja. V anketi, ki so jo pripravili na ZNS glede samoocenjevanja nadzornikov, jih je sicer kar 88 odstotkov odgovorilo, da takšno ocenjevanje prinaša dodano vrednost.
Samoocenjevanje NS po svetu
O izkušnjah samoocenjevanja NS po svetu je govoril dr. Chris Pierce. Izkušnje so različne: v ZDA na primer morajo vse na borzi kotirajoče družbe letno opraviti samoocenjevanje svojih nadzornih odborov, podobno je v Južni Afriki, tudi v Indiji, kjer so lani z zakonom določili, da tovrstno samoocenjevanje nadzornikov enkrat letno opravijo vsa borzna in druga velika podjetja. Seveda je letno samoocenjevanje obvezno tudi v Veliki Britaniji, od koder prihaja Pierce, o rezultatih teh ocenjevanj morajo tudi poročati v letnih poročilih podjetij. (Samo)ocenjevanje NS je pomembno, ker se z njim sledi mednarodni praksi korporativnega upravljanja in potrjuje ujemanje ali odstopanje o teh pravil, očitno pa tudi zaradi pritiska delničarjev. Samoocenjvanje vpliva na boljše odločitve NS, to pa seveda izboljšuje rezultate podjetij, je dejal Pierce.
Nadzorni sveti z dodano vrednostjo
Kako lahko nadzorni sveti skrbijo za dodano vrednost podjetja, postanejo kar nadzorni sveti z dodano vrednostjo, je na konfrenci govoril Torben Ballegaard Sørensen, ki ima izkušnje izvršnega direktorja, zlasti pa je še vedno aktiven član večih nadzornih svetov v družbah kot so AB Electrolux, Pandora Jewelry, Egmont Publishing in drugih. Sodoben interaktiven nadzorni svet daje jasne nasvete menedžmentu, je usmerjen v prihodnost, soustvarja strategijo podjetja, izvaja proaktivno kontrolo, je lahko trener menedžmenta, a z njim vodi tudi dialog. Torben Ballegaard, tudi avtor knjige Nadzorni sveti z dodano vrednostjo (Value adding boards) (glej intervju v Delu, sreda 22. okotber), je na konferenci dejal, da devet od desetih članov NS misli, da dela dobro, a le dva od desetih članov menedžmenta (izvršnih direktorjev) menita, da od nadzornih svetov dobita dobre nasvete. Seveda so ravnanja nadzornih svetov različna in pogojena tako od ureditev po državah, kakor tudi kulturnega okolja, a za uspešne NS z dodano vrednostjo je pomembno sintezno ravnanje, implementacija strategije, balansiranje med osnovnim poslom in kreiranjem novih, vse skupaj seveda zato, da se nenehno ustvarjajo pogoji za rast podjetja. Za sodobne NS dodane vrednosti je pomembna tudi visoka stopnja empatije, sposobnost poslušanja, reflektivnost, spretnost, natančnost, integriteta in tudi smisel za humor, kar vse prinaša več odgovornega in resnega profesionalnega dela NS. Za dober proaktiven, angažiran nadzorni svet je pomembno tudi sistematično samocenjvanje, je dejal Torben Ballegaard Sørensen.
